Predmet_150260

1.

• Festival bo med 10. in 14.
junijem 2026 ponovno
postregel z raznolikim
filmskim programom, v
organizacijo festivala pa
vsako leto vabimo mlade in
vse druge, ki jih zanima
vpogled v zakulisje
organizacije festivala in
druženje z drugimi
ljubitelji filma na plaži,
na morju, v Izoli.
• V zameno za pomoč nudimo
akreditacijo, ki
prostovoljcem omogoča
brezplačen vstop na vse
filmske lokacije, 3 obroke
na dan in prenočevanje v
kampu.
• Več o pozivu in prijavnici
na
povezavi: https://kinootok

2.

• Varja Hrvatin: https://www.cdcc.si/kultura/gledalisce-in-ples/varja-hrvatinstampedo

3.

Mit genija,
avtorstvo,
legitimizacija

4.

Načrt
• Fokus: umetnost
• Mit genija, avtorstvo,
legitimizacija
• Svetovi umetnosti
• Umetniško polje
• Zakaj ni bilo velikih
umetnic? (Linda Nochlin)
• Pogled in reprezentacija
• Proti-zgodovine in
feministične intervencije

5.

Umetnik kot
genij
• Jeremy Tanner: »PREVLADUJOČA
IDEJA umetnika na Zahodu si
predstavlja izoliranega
ustvarjalca, ki ustvarja
umetniška dela kot izraz
edinstvene in individualne
estetske vizije, ki predstavlja
osnovo za vrednost umetniškega
dela.«
• Arnold Hauser (madžarsko-nemški
marksistični umetnostni
zgodovinar in sociolog):
»Temeljno nov element v
renesančnem pojmovanju
umetnosti je odkritje koncepta
genija.«
• 19. stoletje: akademska
umetnost in umetniški trgi
• Ne le slikarstvo: ista ideja
umetniškega genija tudi na
drugih kulturnih področjih
(film, moda, glasba itd.)

6.

Intervencija 1
• SOCIOLOGIJA UMETNOSTI IN KULTURE in
KULTUROLOGIJA:
»Dela v perspektivi ‘produkcije kulture’ so
pokazala, kako so tudi navidezno izolirani
umetniki /…/ globoko vpeti v sisteme družbenih
odnosov. Družbeni odnosi in družbeni interesi
oblikujejo priložnosti za inovativno
ustvarjanje.«
• »Skladno s tem so umetniški slogi prav tako
rezultat družbenih interesov, ki oblikujejo
načine, kako umetniki sodelujejo z drugimi
udeleženci sveta umetnosti, kot pa želje po

7.

Howard Becker:
umetnost kot
kolektivno delo
• Howard S. Becker: znan po
delih, ki obravnavajo
deviantnost in teorijo
etiketiranja (labeling
theory)
• Sociologija umetnosti:
knjiga Art Worlds (1982),
ki razblinja idejo, da
umetnost ustvarjajo
posamezni umetniki
• Umetnostni svet: »mreža
ljudi, katerih skupno
delovanje je organizirano
prek njihovega skupnega

8.

Becker
• Kako poteka produkcija umetnosti?
• Becker: »Pomislite na vse dejavnosti, ki
morajo biti izvedene, da se katerokoli
umetniško delo pojavi v končni obliki.«
• Produkcija:
• ljudje (osrednji ustvarjalci in podporno
osebje)
• materiali (barve, film, kostumi, kamere
…)
• čas in prostor …
• Distribucija: infrastrukture in načini,
kako dela pridejo do občinstva
• Delitev dela (osrednji ustvarjalci in
podporno osebje)
• Estetski sistem: okviri za razumevanje in

9.

• Konvencije
»Umetniške konvencije zajemajo
vse odločitve, ki jih je treba
sprejeti v zvezi z ustvarjenimi
deli.«
• Interpretacija umetnosti
(konvencije ustvarjajo pomen)
• Umetniška forma – konvencije jo
vzpostavljajo in hkrati
omejujejo
• Konvencije se tudi spreminjajo
• »Razpoložljivi viri omogočajo
nekatere stvari, druge olajšajo,
tretje pa otežijo; vsak vzorec
razpoložljivosti odraža
delovanje določene vrste
družbene organizacije in postane
del vzorca omejitev in možnosti,
ki oblikujejo nastajajočo
umetnost.«

10.

Polje
kulturne
produkcije
• Polje (Bourdieu): mreže pozicij; arene,
v katerih akterji tekmujejo za svoj
položaj v polju
• Akterji prinašajo različne vrste in
ravni virov oziroma kapitalov:
ekonomski kapital
kulturni kapital
socialni kapital
simbolni kapital
• Prinašajo tudi svoj habitus: nezavedne
sheme – »sheme ali strukture zaznavanja,
mišljenja in delovanja«. Gre za
dispozicije, prek katerih se orientiramo
v družbenem svetu.
• Dispozicije pogojujejo naše zaznavanje
struktur; oblikovane so s preteklimi
strukturami in hkrati oblikujejo sedanje

11.

12.

• Art Worlds:
Jackson
Pollock

13.

• Bourdieu: makroraven –
struktura pozicij in
zavzemanja pozicij v polju
• Becker: mikroraven – mreža
interakcij
• Peterson: področja, na katerih
je pristop produkcije kulture
imel vpliv:
(1) vratarji (gatekeepers)
(2) sistemi nagrajevanja
(3) tržne strukture
(4) kariere umetnikov
• Kritike produkcijskih
pristopov:
• zanemarjanje tega, kar
umetnost razlikuje od
avtomobilov, proizvedenih v

14.

Intervencija 2
• Ideja umetnika je družbeno konstruirana in
vpeta v družbene sisteme; je zgodovinska in ne
univerzalna!
• Kdo je (zgodovinsko gledano) sploh lahko
ustvarjal? Čigava kulturna razumevanja,
narativi in vrednote so zapisani v umetniških
delih in v kanonu?

15.

Been No
Great
Women
Artists?
Linda
Nochlin,
1971
Pogosta razlaga (v preteklosti): »ženske
niso tako nadarjene kot moški« …
Odziv akademikov: iskanje pozabljenih
imen umetnic, ponovno branje
avtobiografij, odkrivanje prezrtih del.
»Specifično ženski slog« – interpretacije
izbora tem in slogov, ki naj bi bili
posebej »ženski« in naj bi izražali
žensko izkušnjo

16.

Problem je strukturni
• Nochlin:
• Dekonstruira mit o individualnem geniju, ki naj bi bil
izvzet iz družbenega polja.
• Situacija umetniškega ustvarjanja – razvoj umetnika in
samega umetniškega dela – poteka znotraj družbenega
polja. Proces ustvarjanja in razvoja umetnika je
ključen element družbene strukture ter je posredovan in
določen prek specifičnih družbenih institucij –
umetniških akademij, sistemov
pokroviteljstva/sponzorstva, mitologij o božanskem
ustvarjalcu, diskurzov o tem, kdo je umetnik.
• Pomembna vprašanja: iz katerih družbenih razredov
prihajajo umetniki v različnih obdobjih? Iz katerih
kast? Katere rase so? Kdo prihaja iz družin, kjer so
bili očetje in drugi sorodniki že slikarji, kiparji
itd.? …
• Nochlin premakne problem z individualne ravni na
kolektivno; na širše strukturne probleme, ki ovirajo
ženske (in druge manjšine) v umetnosti.

17.

»Toda v resnici, kot vsi vemo, so razmere /…/ v
umetnosti, tako kot na stotih drugih področjih, dušeče,
zatirajoče in demotivirajoče za vse tiste, med njimi tudi
za ženske, ki niso imele sreče, da bi se rodile bele, po
možnosti srednjega razreda in predvsem moškega spola.
Krivda, dragi bratje, ni v naših zvezdah, naših hormonih,
naših menstrualnih ciklih ali naših praznih notranjih
prostorih, temveč v naših institucijah in našem
izobraževanju – pri čemer izobraževanje razumemo kot vse,
kar se nam dogaja od trenutka, ko vstopimo v svet
pomenljivih simbolov, znakov in signalov. Pravi čudež je
pravzaprav, da je ob tako neugodnih okoliščinah za ženske
ali temnopolte toliko pripadnikov obeh skupin uspelo
doseči tolikšno stopnjo odličnosti na področjih, ki so
bila domena belske moške privilegiranosti, kot so

18.

Delovni pogoji
The nude

19.

20.

Rosa
Bonheur:
Toutou,
the
Beloved(18
85)

21.

Pogled,
reprezentacij
a, kreativna
subverzija
• Linda Nochlin (1971): na polju
umetnostne zgodovine je beli zahodni
moški pogled nezavedno sprejet kot
univerzalna prizma
• John Berger
• Laura Mulvey

22.

23.

Kritika idej dominantnega
pogleda
• bell hooks: opozicijski pogled
• občinstva niso pasivna, lahko berejo proti
toku, prepoznavajo stereotipe, zavračajo
dominantne kode, si prisvajajo podobe na
drugačne načine in v tem najdejo tudi užitek

24.

25.

Pin up

26.

Pin-up superheroes

27.

Barbara Harrison (British
artist) – subverzija
seksualiziranih podob žensk

28.

Barbara Harrison: He’s
Only a Bunny Boy But
He’s Quite Nice Really
(original 1971; copy
2011)

29.

Feministič
ne
intervenci
je, protizgodovine,
infrastruk
ture
kreativnos
ti

30.

Guerilla Girls

31.

Feminist art: Women‘s Building L.A. (feminist
intervations): Judy Chicago, Sheila Levrant de
Bretteville in Arlene Raven

32.

Sheila
Levrant
de
Brettevil
le: Pink
(1973)

33.

Suzanne
Lacey:
Three
Weeks in
May
(1977)

34.

Zaključek
• Kako nastajajo umetniki, veliki kreativni geniji?
• Vprašanje razmerij moči v umetnosti in kulturi: kdo je (zgodovinsko
gledano) lahko ustvarjal? Čigava kulturna razumevanja in vrednote so
zapisani v umetniških delih?
• Politika umetnosti: katere pozicije, življenjske izkušnje itd. prinašamo v
svojo prakso? Kakšni so naši pogledi (POV)? Kako lahko subvertiramo
(podkopavamo/preobračamo) normo?