Predmet_142084 (3)

1.

prof. dr. Marjan Hočevar, doc. dr. Nina Perger
UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
1

2.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
Nosilec predmeta, izvajalec predavanj: prof. dr. Marjan Hočevar [email protected]
So-izvajalka predavanj: doc. dr. Nina Perger [email protected]
Izvajalci vaj: asist. Ana Jagodic [email protected] , asist. Domen Žalac [email protected] ,
asist. Laura Mrčela [email protected]
Govorilne ure M. Hočevar: sreda, 13.15-14.30, kabinet A210, potrebno je predhodno naročanje po el. pošti
(vsaj 48 ur prej); N. Perger: sreda, 8.15 – 9.45 (predhodna najava po el. pošti), Jagodic: sreda, 14.45 – 16.15
(predhodna najava po el. pošti), D. Žalac, sreda 13.15-14.15 (predhodna najava po el. pošti), L. Mrčela, sreda,
11.00-12.30 (predhodna najava po el. pošti)
https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/pedagogi/kartica/marjan-hocevar/
V zvezi s predavanji in predmetom na splošno, kontaktirajte N. PERGER, v zvezi z vajami, kontaktirajte
asistenta/ko vaše skupine (glej prilogo, Vaje US 2024/25).
Predavanja so v zimskem semestru ob sredah od 4.10. do 10.1. od 10.15h-12.30h v Veliki dvorani, drugo
nadstropje (glavni vhod v zgradbo FDV). Vaje so razdeljene po programih. Pozorno preverite urnike o vaših
terminih vaj in asistentu/ki, ki bo za vaš program izvajal/a vaje. (glej spletni referat, gradiva) Vaje se pričnejo
s terminskim zamikom. Termina/skupine vaj ni mogoče zamenjati (izjem ni)!
POMEMBNO: Vaša elektronska pošta: v glavi sporočila („zadeva“, „subject“) vedno in obvezno navedite vaše
ime, priimek in vpisno številko ter naziv predmeta (US), sporočila oz. vprašanja naj bodo kratka, po prvem
sporočilu nato vedno in obvezno uporabljajte način odgovori („odgovori“, „reply“), zaradi sledljivosti!!!,
odgovor lahko pričakujete najkasneje v roku 48ur v obdobju terminov predavanj. Zaradi velikega števila
študentov/k na sporočila z nepopolnimi podatki ne bomo odgovarjali. Sporočila se hranijo 24 mesecev.
POMEMBNO2: Prosim, da na predavanja ne zamujate.
2

3.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24_25
Komuniciranje, kontakti s študenti/kami:
-
Gradiva za predavanja posreduje v formatu PDF nosilec predmeta (Hočevar) v enem delu, pred
začetkom prvih predavanj (glej spletni referat, gradiva, obvestila). Gradiva za predavanja, ki jih izvaja
Perger, bodo objavljena sproti (pred posamičnim predavanjem). Gradiva so lahko v toku predavanj
dopolnjena oz. deloma spremenjena. Posredovana gradiva in sprotne dopolnitve so podlaga za
spremljanje predavanj in so del izpitne literature.
-
Gradiva za vse termine vaj (po programih) posreduje asist. Jagodic pred prvimi vajami (PDF, spletni
referat).
-
Za pomoč oz. „orientacijo“ lahko prosite tudi študenta/ko tutorja/ko. Študenti s priznanimi
posebnimi statusi naj se po el. pošti ali na govorilnih urah „zglasijo“ čimprej, pri nosilcu
(predavanja) in svojem/i asistentu/ki (vaje), če želijo uveljavljati izjeme od pravil.
POMEMBNO: Prosimo, da se v celoti držite navedenih pravil komuniciranja!!!!! Ker imamo opravka
samo pri tem predmetu s 400 študenti, ne bomo utegnili odgovarjati na vprašanja pri katerih so
odgovori navedeni TU (stran 1-5). Ta pravila bodo pojasnjena tudi na prvih predavanjih. Pozorno
preberite vsa navodila!!!!
3

4.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24_25
Obvezna študijska literatura:
Macionis, John J.; Plummer, Ken (2012) Sociology: A Global Introduction.
Essex: Pearson Education, izbrana poglavja (glej v knjigi pod “FULL CONTENTS”)
poglavja 1-10, 12, 25 (skupaj dvanajst poglavij). /4. Izdaja 2008, 6. izdaja, 2012;
eBook dostopna v ZEBRI (kontakt: knjižnica ODK)
Priporočena dodatna študijska literatura:
- Haralambos, Michael; Holborn, Martin (2001) Sociologija:
Teme in pogledi. Ljubljana: DZS
- Jenks, Chris (1998) Core Sociological Dichotomies,
Sage Publications
Facebook: SOCIOKLUB
https://www.facebook.com/SocioKlub/
Blog: Everyday Sociology
https://www.everydaysociologyblog.com/
Blog: Understanding Society
https://understandingsociety.blogspot.com/
Slovensko sociološko društvo
https://www.sociolosko-drustvo.si/
Sociološki podkast
https://www.sociolosko-drustvo.si/socioloski-podkast/
Thinking Allowed
https://www.bbc.co.uk/programmes/b006qy05
4

5.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24_25
POMEMBNO!:
-
Predavanja (v obliki ppt/pdf) so kombinacija več virov in osebnega vložka
avtorja/predavatelja.
-
Predavanj ni dovoljeno uporabljati, objavljati oz. reproducirati ali snemati
(avdio ali video) v delih ali celoti brez dovoljenja avtorja v druge namene,
razen izključno študijske. Zloraba se lahko sodno preganja.
-
Študij gradiva s spredavanj (ppt/pdf) NI povzetek obveznega vira za študij
(učbenika), je pripomoček za študij in za spremljanje predavanj.
-
Kombinacija udeležbe in sodelovanja na predavanjih ter vajah in študij
predpisanega vira je edino zagotovilo za uspešno opravljen izpit.
-
Na predavanja NI DOVOLJENO ZAMUJATI ali poljubno prihajati in odhajati v/iz
predavalnice, razen ob utemeljenem razlogu. Slišna uporaba mobilnih in
drugih elektronskih naprav ni dovoljena.
5

6.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24_25
Obveznosti, izpiti:
-
Pisni izpit 50% - 3kt (testna vprašanja),
Vaje 50% - 3kt (esejsko analitična vprašanja) (prisotnost na vajah min. 75% 8/10 krat, sprotno preverjanje znanja 2x),
- Preizkus znanja predavanj in vaj je, ob izpolnjevanju obveznosti, mogoče
opraviti z dvema kolokvijema: 21.11.2024 in 15.1.2025. Datuma izvedbe se
lahko spremenita. Pozitivna ocena je končna ocena izpita.
(informacija za vaje, glej posebno prilogo Vaje US 2024/2025 v spletnem referatu)
Opomba:
*Študenti/ke, ki še ne obvladajo dovolj slovenskega jezika, lahko na vprašanja na
izpitu odgovarjajo v angleškem jeziku, na izpitni poli v slovenskem jeziku. Velja
tudi za razprave na vajah in predavanjih.
Note:
*Students who do not yet have a sufficient command of the Slovene language can
answer the questions on the exam in English, on the exam form in Slovene. It also
applies to oral presentations at lectures and rehearsals.
6

7.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24_25
Dve skrajni, nasprotni (fiktivni) ideji o človeški družbi in njeni prihodnosti:
-
UTOPIJA: je ideja ali podoba, ki ni resnična, ampak predstavlja dovršeno –
idealno, „nebeško“ različico družbe, kjer je vse prav in dobro.
-
DISTOPIJA: je ideja ali podoba, ki ni resnična, ampak predstavlja obup(a)no,
zastrašujočo, apokaliptično, „peklensko“ različico družbe, kjer je vse narobe
in slabo.
https://www.youtube.com/watch?v=6a6kbU88wu0
7

8.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
Yuval Noah Harari: Preberite to knjigo!
SAPIENS: KRATKA ZGODOVINA ČLOVEŠTVA
„Sapiens že od kognitivne revolucije naprej živi v dvojni resničnosti. Na eni strani v
objektivni resničnosti rek, dreves in levov; na drugi strani pa v namišljeni resničnosti
bogov, narodov in korporacij. S časom je namišljena resničnost postajala vedno
močnejša, tako da je danes preživetje rek, dreves in levov odvisno od milosti
namišljenih entitet, kot so npr. Islam, ZDA in Google. „
„Potrošništvo in nacionalizem si neizmerno prizadevata, da bi si predstavljali, da
milijoni neznancev pripadajo isti skupnosti kot mi, da imamo skupno preteklost, skupne
interese in skupno prihodnost. To ni laž. To je domišljija, imaginacija. Tako kot denar,
družbe z omejeno odgovornostjo in človekove pravice, so tudi narodi in potrošniška
plemena inter-subjektivna resničnost. Obstajajo le v naši kolektivni domišljiji, vendar
je njihova moč neizmerna. „
https://www.youtube.com/watch?v=zen-m0rMp4I
8

9.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
https://www.youtube.com/watch?v=OZqHfSV7T_U
KAJ JE SOCIOLOGIJA? (fr. Izvor: sociologie)
znanstveno preučevanje (gr. logos...logija) človeških interakcij: organiziranih in utrjenih
povezav – družbe = združevanje, povezovanje (lat. socius...socio):
razmerje posameznik/družba;
ljudje v odnosu z naravo
prej/zdaj/potem: čas, zgodovina, trajanje, longitudinalnost…,
tukaj/tam: prostor, geografija, mi/oni, dom/tujina…
Sposobnost hkratne, sočasne obravnave in primerjave:
- Različnih družb v isti časovni točki (sinhronost) in
- Konkretnih družb v različnih časovnih, zgodovinskih obdobjih (asinhronost).
KAJ PA SPLOH JE DRUŽBA? lat. societas......vez oz. interakcija med tovariši, prijatelji zavezniki
.............. skupina ljudi v skupnosti........organizirana skupina ljudi......(družba kvartopircev, družba
študentov, doo., slovenska družba, industrijska družba)
9

10.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
Kaj je sociološki predmet preučevanja?
-
Struktura družbe: temeljni vzorci družbene zgradbe, vključno s socialnimi hierarhijami,
institucijami (kot so družina, izobraževanje, vera in vlada).
-
Kultura: skupna prepričanja, vrednote, norme, simboli, prakse, vedenje in materialni predmeti, ki
so značilni za določeno skupino ali družbo. Se „uči“ in prenaša iz ene generacije v drugo znotraj
družbe ali med njimi in oblikuje način, kako ljudje dojemajo svet, komunicirajo z drugimi in
osmišljajo svoje izkušnje.
-
Interakcije: kako posamezniki in skupine komunicirajo ali se povezujejo na osnovi pravil (norm),
vlog, ki jih „igrajo“ in položaje (statuse), ki jih pridobivajo ali so jim pripisani.
-
Družbene spremembe: kako se družbe razvijajo (napredujejo, nazadujejo) skozi čas preko
pojavov, kot so družbena gibanja, tehnološki napredek, gospodarski premiki in kulturne
spremembe.
-
Neenakost, družbeni položaji (statusi) in družbene vloge: porazdelitev virov, moči in priložnosti
znotraj družbe preko mehanizmov stratifikacije, razreda, rase, spola in drugih oblik neenakosti.
-
Institucije: kakšne funkcije imajo družina, izobraževalni sistem, vera in zdravstvo. Kakšne vloge in
vplive imajo na posameznike, skupine in skupnosti.
10

11.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
VPOGLED V DRUŽBO SKOZI MIKROSKOP („od spodaj“) IN TELESKOP („od zgoraj“)
Študij primerov, situacij, interakcij, majhnih skupin, vsakdanjega življenja
(MIKROSOCIOLOGIJA)
vs
Posploševanje, dolgoročne zakonitosti, procesi in trendi, strukturne spremembe
(MAKROSOCIOLOGIJA)
11

12.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24_25
Prispodobe družbe
• Družba kot zapor (utesnjevanje)
• Družba kot prostor izražanja individualnosti (osvobajanje)
• Družba kot razširjena skupina ljudi z distinktivno kulturo (navezanost,
pripadnost) in organiziranostjo* (slovenska družba, industrijska družba,
evropska družba, globalna družba)
*Država je specifični vidik organiziranja družbe
• Družba kot “dobra kompanija”, kot podjetje (intimna, zasebna, formalna)
(“pogrešam svojo družbo”, „delam v multinacionalni družbi”, „slaba družba
je kriva, da sem…..“ )
12

13.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24_25
Okvirni vsebinski (tedenski) pregled predavanj
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
Misliti sociološko, imaginacija, razmerje do psihologije..., razmerje z naravoslovjem (naravo)
Uporabnost sociologije: teorija in praksa, abstraktno/konkretno, vsakodnevno
življenje/procesi, zakonitosti; težave s pristopi/razumevanjem obeh perspektiv
Mikro/mezo/makro sociologija – posameznik – družbene vloge in statusi, skupine,
organizacije, omrežja, lokalno/globalno (deloma predava N. Perger)
Osnove sociološkega raziskovanja: kvalitativne in kvantitativne metode, indukcija/dedukcija
Sociološka tradicija, klasični koncepti in paradigme: družbeni red, konflikti, družbena
integracija, socializacija
Skupnost/družba, klasični in sodobni pogledi, dileme
Družbena struktura in delovanje posameznikov, sodobni koncepti, dileme
Družba/kultura: medsebojna pogojenost, teorije in koncepti (predava N. Perger)
Neenakost (stratifikacija)/Različnost (diferenciacija) (deloma predava N. Perger)
Oblike in kategorije neenakosti ter različnosti (razred, sloji, dohodki, etnija, rasa, spol)
Država blaginje, revščina, globalne neenakosti
Družbene spremembe: modernizacija, globalizacija, informatizacija, tehnologija, ravni
organiziranosti sodobne družbe
»Post-družba«: sociologija brez družbe?, dekonstrukcija realnosti – subjekt/objekt,
recnica/laž
13

14.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24_25
TIP
DRUŽBE
ZGODOVINSKO
OBDOBJE
ŠTEVILČNOST
POPULACIJE
VZOREC POSELITVE
DRUŽBENA
ORGANIZACIJA
Lovske in
nabiralniške družbe/
skupnosti
do 12,000 let nazaj,
nekatere zelo redke še
danes
25-40 ljudi
Nomadski (delno lahko
ustaljen)
Družinsko
osredotočena,
specializacija omejena
na spol, starost; nizka
stopnja družbene
neenakosti
Poljedelske in
pastoralne družbe/
skupnosti
12,000-3000 let pred
n.š., danes redke
Nekaj 100 (v povezavi
s trgovanjem do nekaj
1000)
Ustaljen in nomadski
Družinsko
osredotočena, razvoj
religijskih sistemov,
večja specializacija,
povečana dr.
neenakost
Kmetijske (agrarne)
družbe
Od 5000 let nazaj,
danes redke
Več milijonov (lahko
tudi manj)
Ustaljen, večina na
podeželju, manj v
mestih
Družina izgublja
pomen, nastajajo
politični in ekonomski
sistemi, povečana
specializacija, visoka
stop. neenakosti
Industrijske družbe
Od cca. L. 1750 do
danes (v trendu
upadanja)
Več milijonov (lahko
tudi manj)
Ustaljen, večina v
mestih, manj na
podeželju
Različni dr. Podsistemi
(pol., Ek., kultur.,
izobraž., družin.),
visoka in moderirana
stopnja neenakosti
Post-industrijske
družbe
Nastajajoče in že
prisotne nedavno (od
cca. 40 let nazaj)
Več milijonov (lahko
tudi manj)
Ustaljen (vendar bolj
mobilen), večina v
mestih, manj na
podeželju
Podobno predhodni,
povečanje storitev,
procesiranje informacij
14

15.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24_25
SKUPNOST/DRUŽBA
MEHANSKA SOLIDARNOST/ORGANSKA SOLIDARNOST (E. Durkheim)
GEMEINSCHAFT/GESELLSCHAFT (F. Tonnies)
→RURALNO/URBANO (G. Simmel)
!!! Glej še od strani 27 naprej
Sociologija je nastala z definiranjem lastnosti in razlik med skupnostjo in družbo.
SKUPNOST
DRUŽBA
Majhno število članov
Večje število članov
Prostorsko strnjeno /nedoločeno
(lokalnost)
Prostorsko razpršeno / določeno/
zamejeno (ozemlje)
Homogenost (skupna verjetja,
prepričanja, integracija)
Heterogenost (različne vrednote,
prepričanja, diferenciacija)
Stabilni vendar neformalni odnosi
(strukturirana statika)
Spremenljivi in formalizirani odnosi
(strukturirana dinamika)
Visoka stopnja socialne kontrole
Nižja (selektivna) socialna kontrola
Konkretna
Abstraktna
Povezanost/solidarnost iz nuje
Individualnost/funkcionalna solidarnost 15

16.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
Nekatere ključne sestavine družbe izražene s pojmi
/bodite pozorni na modro-violično obarvanost besed/pojmov v prosojnicah/
Družbena praksa
Institucija
Organizacija
Struktura
Sistem
Diferenciacija (razločevanje, razlikovanje)
Integracija (povezovanje)
Stratifikacija (slojevitost)
Odnos, razmerje
Vloga
Vrednote
Status
Proces
Sprememba, dinamika
16

17.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
DRUŽBENE DIHOTOMIJE (NASPROTJA): PRIPOMOČEK ZA RAZUMEVANJE POJAVOV,
ODNOSOV IN PROCESOV V DRUŽBI
/Predmet nadaljnih predavanj/
Struktura / Avtonomno delovanje posameznika
Kontinuiteta / Spremembe
Dejstvo / Vrednota
Kvalitativno / Kvantitativno
Lokalno / Globalno
Javno / Zasebno
Družbeni spol (gender) / Biološki spol (sex)
Subjekt / Objekt
Idealizem / Materializem
Relativizem / Absolutizem
Izbrano / Masovno
Delo / Prosti čas
Moderno / Postmoderno
Tradicionalno/Moderno
Skupnost/Družba
Podoba / Tekst
17

18.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
NI ENOTNE OPREDELITVE SOCIOLOGIJE, NEKAJ ENOSTAVNIH DEFINICIJ:
• študij procesov človekovega združevanja;
• znanost o družbi/ah;
• analiza strukture družbenih odnosov sestavljenih iz utrjenih interakcij
med ljudmi;
• študij družbenega življenja ljudi in skupin, njihovih vlog ter položajev
(statusov) v družbi glede na inštitucionalna pravila (red) v družbenih
procesih;
SOCIOLOGIJA LAHKO SPREMENI VAŠE ŽIVLJENJE
https://www.youtube.com/watch?v=oFDWOXV6iEM
18

19.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
ZA UKVARJANJE S SOCIOLOGIJO JE POTREBNO:
VAJE 1
Kritično mišljenje: “stvari niso take kakršne se zdijo, da so”, včasih
(Mills,so
Wacquant)
skregane s t.i. zdravo (kmečko) pametjo, samoumevnost/presoja,
ugotavljanje in preverjanje dejstev.....
Široka razgledanost , radovednost, informiranost , sposobnost opazovanja,
sklepanja in odprtost do različnih pogledov, disciplin: zgodovina, geografija,
statistika, demografija, ekonomija, politika, narava
„Slovenija bi bila lahko mala Švica“!?
„Spreminjanje spola ni naravno“!?
„Za samomor se odloči vsak sam“!?
„Ljubljana je najlepše mesto na svetu“!?
„S fakultetno izobrazbo dobiš boljše plačano službo“!?
„Vsak človek je svet sam zase, nič se ne da posploševati“!?
Analitičnost: znanje, sposobnost razumevanja družbenih silnic omogoča
njihovo obvladovanje, (pre)usmerjanje (npr. preverjanje statistike,
interpretacija javnomnenjskih raziskav) – boljša družba.
Sintetičnost: sposobnost povezovanja različnih ravni analize v celoto.
Ugotavljanje bistvenega: ne nizanje ali opisovanje posamičnosti temveč
pojasnjevanje bistva.
19

20.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
Steven Pinker, o „zdravem“ sklepanju in orodjih za sklepanje
RACIONALNOST
»Tako kot bi morali državljani razumeti osnove zgodovine, znanosti in pisane
besede, bi morali obvladati intelektualna orodja zdravega razmišljanja. Ti
vključujejo logiko, kritično razmišljanje, verjetnost, korelacijo in vzročno zvezo,
optimalne načine, kako prilagoditi svoja prepričanja ob (negotovih) dokazih. To bi
morala biti merila za sprejemanje racionalnih odločitev.«(2021)
„Zdravilo“ proti teorijam zarote!
Preberite to knjigo!
20

21.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
VAJE 1
(Mills, Wacquant)
Sposobnost opazovanja in sklepanja na osnovi posrednih empiričnih evidenc
„teleskopsko“: npr. „pogled iz zraka“ („big picture“): kaj „družbenega“ nam
pove ta satelitska slika Evrope in Afrike?
Ne opisovanje prikaza, temveč sklepanje o razlogih o različni električni osvetljenosti ponoči.....(razvitost, način življenja)
21

22.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
VAJE 1
(Mills, Wacquant)
1-2
Sociologija znotraj družboslovja: ne zgolj nizanje ali opisovanje vsakega
posamičnega primera, temveč pojasnjevanje bistva, skupnih lastnosti pojavov na
različnih ravneh družbene realnosti v času in prostoru:
-
Vsakodnevno življenje, interakcije, delovanje posameznika (mikro raven)
Mehanizmi delovanja institucij, družbena organiziranost, norme (mezzo raven)
Družbena strukturiranost, dolgoročnejše družbene spremembe (makro raven)
KRALJICA ELIZABETA
Pojasnjevanje bistva politične, normativne organiziranosti družbe ali specifične institucije
vladanja, dedne oblasti, moči, ceremonialne vloge ipd. Ne opisovanje posamičnih biografij in
nizanje informacij o vseh britanskih kraljih/cah (npr. Elizabeti), temveč pojasnjevanje kar je
skupnega vsem za razumevanje preučevanega družbenega fenomena.
https://www.youtube.com/watch?v=qRInTdkb0R8
https://www.youtube.com/watch?v=DipzS0VH4PA
22

23.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
Sociologija v družboslovju: zakaj toliko družboslovnih disciplin? In toliko
subdisciplin znotraj sociologije? V čem je razlika, podobnost, povezanost?
Sociološka razlaga: povečevanje družbene kompleksnosti narekuje intra (znotraj)in inter (med) diferenciacijo disciplin! Sociologija, kot vsak posamični pojav je
preslikava spreminjanja družbe.
Dileme: Vendar kam to pelje? Ali ne gre tudi za problem fragmentacije (drobitve),
ki ne omogoča več integrativnega (celovitega, povezanega) vpogleda v družbene
zadeve? Kaj pa interdisciplinarnost, ali ta rešuje problem?
Splošno sociološko vprašanje na ravni posameznika in družbe: zakaj in kako smo
samosvoji in del „podjetja“, ki je družba?
integracija/diferenciacija
povezovanje/osamosvajanje
23

24.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
Zakaj je sociologija povsod, tudi v “trdih znanostih”? PRIMERI:
Ali lahko okoljske probleme rešijo klimatologi? Ali ni treba najprej ugotavljati vzroke onesnaževanja? Kakšne so okoljske
vrednote? Kako so v lokalnem ali globalnem merilu razporejeni odpadki? Kdo troši fosilna goriva? Kako preiti k
obnovljivim virom energije?
Ali pandemijo COVID-19 lahko obvladajo epidemiologi, imunologi? Ali je javno zdravje medicinski ali družbeni
problem? Ali je za obvladovanje pandemije pomembno ravnanje posameznikov ali družbenih vrednot? Vprašanje
individualnega in kolektivnega za opredelitev delovanja družbe? Nalezljivost je družbeni problem!!!
Sociološka razlaga: problem je v jedru družbene strukturiranosti, in življenjskih slogih ljudi – v družbeni ureditvi!,
Dileme: poznavanje in razumevanje dolgoročnih družbenih silnic, okoljske zavesti in skupnostnih vrednot o
nalezljivih boleznih
Sociologija FDV-ja: primer procesualne analize družbenega fenomena
Zakaj na FDV toliko študijskih programov?, Zakaj imajo nekateri programi „višji status“ med študenti? Ali so bolj
„popularni“, „trendovski“, boljši…… kot drugi?
Sociološka razlaga: 1) glej primer diferenciacije in fragmentacije med disciplinami, 2) hierarhije programov, 3)
boljša/slabša kvaliteta, 4) „trendi“
-
Dileme: poznavanje mehanizmov družbenih hierarhij, tudi konfliktov.
..........VSE TO PREDVIDEVA
SOCIOLOŠKO IMAGINACIJO
24

25.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
SOCIOLOŠKA IMAGINACIJA
VAJE 1
(Mills, Wacquant)
„Jasno zavedanje o
povezanosti
med zasebnimi
težavami
posameznika in
problemi družbe“
C. Wright Mills (1959)
25

26.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
“Razumeti “zasebne težave”
glede na “javne probleme.”
VAJE 1
(Mills, Wacquant)
INDIVIDUALNO vs KOLEKTIVNO
MOJE vs SKUPNO
ZASEBNO vs JAVNO
npr. Ljudje doživljajo nezaposlenost, vojno, težave v partnerski zvezi, omejitve zaradi
pandemije - kot probleme v zasebnem življenju, individualno. Toda visoka stopnja
nezaposlenosti, delež okuženih in hospitaliziranih zaradi bolezni COVID-19 je tudi ali
predvsem javni – DRUŽBENI PROBLEM
-
Če je nezaposlen Jože Novak, je to lahko njegova težava, če je nezaposlenih 50.000
ljudi, je to družbeni problem.
Če Metka noče cepiti svojega sina proti ošpicam, je to njena individualna odločitev in
njenega soočenja s posledicami, ki pa, če je takšnih mater 10%, lahko privede do
podcepljenosti populacije otrok, kar sproži epidemijo.
V Prekmurju je večja pogostost samomorilnosti kot na Primorskem. Ali gre res za
povsem individualna dejanja in zakaj razlika med regijama?
26

27.

VAJE 1
(Mills, Wacquant)
UVOD V SOCIOLOGIJO
24_25
Hkratno preučevanje prepletanja treh medsebojno
povezanih silnic:
1.
2.
3.
zgodovine družbe (longitudinalnost v času in prostoru),
družbenih struktur (zgradbe sistema, odnosov)
družbenih interakcij (delovanje ljudi, njihovih osebnih biografij).
Iskanje povezave med potekom, dogodki v življenju posameznikov in širšimi družbenimi
silnicami – dolgoročnimi zakonitostmi v času in prostoru
Odkrivanje splošnega v posamičnem in posamičnega v splošnem (znanstveno
posploševanje, sistematičnost, idealni tipi)
Temeljna sociološka dilema: Struktura/Delovanje – Družba/posameznik: Ali imamo
izbiro in koliko imamo svobodne volje, ko nekaj počnemo, se o nečem odločamo ?????
Izbira/svoboda je (relativno) omejena z družbenostjo = strukturiranost v obe smeri
27

28.

UVOD V SOCIOLOGIJO
23/24
SOCIOLOŠKA PERSPEKTIVA, NAČIN RAZMIŠLJANJA
Opomba: več na predavanjih o raziskovalnih metodah
VAJE 3
(Macionis in Plummer)
• Abstraktno / konkretno
• Ugotavljanje SPLOŠNEGA v POSAMIČNEM
• POSPLOŠEVANJE KONKRETNEGA (generalizacija, induktivnost)
• Kategorizacija (tipologija konkretnega)
• Kvantitativno/kvalitativno raziskovanje
• Dve logični metodi (sklepanji):
• deduktivna (od splošnega k posamičnem)
• induktivna (od posamičnega k splošnem)
28

29.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
VAJE 3
(Macionis in Plummer)
DEDUKTIVNO SKLEPANJE (IZ SPLOŠNEGA NA POSAMIČNO, „TOP-DOWN“ - teleskop)
Teorija → hipoteze → opazovanje → potrjevanje
Npr. Na osnovi teorije o spolnih neenakostih, postavimo hipotezo o manjšem plačilu
ženskam za enako delo. V obravnavo (opazovanje) vključimo nekaj podjetij in nato
potrjujemo ali zavračamo hipotezo.
INDUKTIVNO SKLEPANJE (IZ POSAMIČNEGA NA SPLOŠNO, „BOTTOM-UP“)
Opazovanje → vzorčenje → začasne hipoteze → oblikovanje teorije
Npr. Preučevanje samomorov (Durkheim): zakaj je med protestanti več samomorilnosti kot
med katoliki? Oblikovanje tipologije in nato celotne teorije o samomorilnosti.
29

30.

UVOD V SOCIOLOGIJO
23/24
VAJE 3
(Macionis in Plummer)
PREDNOSTI IN SLABOSTI OBEH VRST SKLEPANJ IN SOCIOLOŠKE PERPEKTIVE
NASPLOH
Prednosti (koristi)
• Izziv ugotavljanja, da stvari niso vedno takšne kot se zdijo zdravorazumsko,
„na prvi pogled“; npr. “Slovenija je odprta družba”
• Izziv razumevanja mehanizmov priložnosti in omejenosti posameznika v
družbenih situacijah; npr. “vsak si sam piše svojo usodo”
• Vzpodbuja nas in nam omogoča, da aktivno sodelujemo v družbi, ker vemo
kako deluje; npr. “stvari se (ne) da spremeniti”
• Pomaga nam spoznavati razlike in neenakosti v času in prostoru (vključno z
nami samimi) ter misliti kritično o njih; npr. “kultura ali prisila nošnja burke
v Afganistanu in bikinija na zahodu”
30

31.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
VAJE 3
(Macionis in Plummer)
PREDNOSTI IN SLABOSTI OBEH VRST SKLEPANJ IN SOCIOLOŠKE PERPEKTIVE
NASPLOH
Problemi (slabosti)
• Sociologija je del spreminjajočega se sveta – “premikajočega se objekta”,
zato so lahko ugotovitve že jutri neustrezne; npr. statistika in njene
interpretacije v učbeniku, ki ga boste študirali za izpit bodo že drugačne”
• Sociologi so del tega kar preučujejo in imajo tudi svoj svetovni nazor, kar
predstavlja problem nepristranosti, objektivnosti; npr. “podzavestno oz.
nezavedno smo lahko evropocentrični”, “socialne razlike nas prizadanejo”
• Sociološko znanje postaja del družbe; možne manipulacije z dejstvi; npr.
“ugotovitve o tem, da se povečuje stopnja kriminala in njihova objava v
medijih prestraši ljudi, npr. povezovanje kriminala z migranti”
31

32.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
MAKROSOCIOLOGIJA
MIKROSOCIOLOGIJA
- Študij družbenih fenomenov
velikih razsežnosti
- Strukture, red, pravila,
medodvisnost družbenih inštitucij
- Globalni in historični procesi
- Marksizem, funkcionalizem,
sistemska teorija
- Študij vsakdanjega življenja
- Akterji, agenti, delovanje, prakse,
inetrakcije,
- Konstrukcije pomenov
- Simbolični interakcionizem,
fenomenologija, etnometodologija
Družba
Kultura
Družbene institucije (ekonomija, politika,
izobraževanje, religija)
Družbene neenakosti (razred, rasa, spol)
Skupine
Vloge
Socializacija
Interakcija
Sebstvo,
„jaz“
32

33.

UVOD V SOCIOLOGIJO
VAJE 2
24/25
(Durkheim, Simmel)
ZAKAJ, KJE IN KAKO JE NASTALA SOCIOLOGIJA – ZNANOST O DRUŽBI?
• Velike družbene spremembe od konca 18. stoletja naprej v
Evropi in ZDA– tradicionalno/moderno
• Industrijska revolucija – prehod iz kmetijstva v industrijo, selitev v velika
mesta - ruralno/urbano
• Socialne revolucije – zahteve po individualnih pravicah, spremembi
vladanja – individualno/univerzalno
• Utrjevanje nacionalnih držav in nacionalnih družb
• Življenje “se komplicira” = postaja kompleksno, se diferencira (delitev dela)
• Napreduje (naravoslovna) znanost = ekzaktnost,
racionalno/iracionalno
• Potreba po “družbeni fiziki/matematiki”
• Razsvetljenstvo: nova podlaga družbenosti
33

34.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
RAZSVETLJENSKA MISELNOST IN DRUŽBENE SPREMEMBE
l.1641
RAZUM: postane ključni način organiziranja znanja
EMPIRICIZEM: dejstva prevladajo nad čustvi
ZNANOST: povezana z eksperimenti in njihovim ponavljanjem
UNIVERZALIZEM: iskanje splošnih zakonov
NAPREDEK: človeške razmere je mogoče izboljšati
INDIVIDUALIZEM: izvor vsega znanja
TOLERANCA: prepričanje o nujnosti spoštovanja razlik
SVOBODA: na vseh ravneh družbenosti
UNIFORMNOST ČLOVEKOVE NARAVE: da ni več- in manjvrednih ljudi,
narodov, kultur, skupin
• SEKULARNOST: ločenost cerkve od civilnih inštitucij
34

35.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
ODKRIVANJE DRUŽBENIH DEJSTEV
• Leta 1825 v Franciji začnejo z zbiranjem podatkov kriminalne statistike,
kmalu zatem še samomorov, nedovoljenih rojstev, pismenosti itd.
• Naziv: moralna statistika (še pod vplivom religije)
• Ali so ta dejstva samoumevna, zdravorazumska? So v teh statistikah kakšne
zakonitosti? Nujna potreba po pojasnjevanju, ne zgolj zgražanje, čudenje,
opisovanje in agregiranje dejstev
• Nova naziva: socialna fizika, socialna filozofija (pod vplivom naravoslovja,
znanosti)
35

36.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
Umori in kraja lastnine po regijah v Franciji, l. 1820-30
glede na sodno obravnavo
André Michel Guerry
tvorec „MORALNE STATISTIKE“ = BIOLOGISTIČNE KRIMINOLOGIJE
Postane navdušen s statistiko in njeno interpretacijo; leta 1833 objavi Moralno statistiko
Francije – rodi se najprej kriminologija in nato prototip sociologije.
Ugotavlja stabilnost, zakonitosti in variacije (spremembe) v času po starosti, spolu in regijski
pripadnosti: npr. v enem letu N umorov v X mestu, kako različni tipi kriminala varirajo glede
na značilnosti obtoženega (spol, starost…).
Razmerje (vzročnost, korelacija in variacija) med družbenimi in „moralnimi“ spremenljivkami.
Stopnja kriminala značilno stabilna v (daljšem) času in različna po regijah.
Še danes so to, poleg izobrazbe, ključne spremenljivke v preučevanju družbene statistike in
demografije, kar je tudi temelj sociološkega empiričnega raziskovanja.
Družbene pojave je mogoče natančno meriti, kot fizične in biološke zakonitosti
36

37.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
ZAKAJ SO POMEMBNE TE UGOTOVITVE?
Če je kriminal ali samomor popolnoma individualen, zakaj se pojavljajo določeni vzorci,
zakonitosti, podobnosti? Ali ne gre za posledico (močnih) „družbenih silnic“ v
družbenem delovanju, ne zgolj (psihične, fizične) lastnosti posameznika?
Kaj pa so družbene silnice? Guerry začne razmišljati o: populacijski gostoti (mesto/vas),
ekonomskih neenakosti (razvitost regije), religijski variaciji (protestanti, katoliki), razlikah
v spolu, starosti, poklicu ….
Zaradi ujetosti v religijski duh še ni razmisleka o družbenih procesih, dinamiki in
spremembah, temveč o odklonih od „zakonov“ družbenega reda.
37

38.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
AUGUSTE COMTE: PRVI SOCIOLOG
Nekaj let kasneje (1830): francoski socialni filozof A. Comte trdi, da je
družbena dejstva mogoče znanstveno pojasnjevati.
Cilj: ugotavljati in izboljševati “zakone”, ki upravljajo družbo.
Uvede naziv “sociologija” – “znanost o družbi”.
Tematska delitev sociologije:
1.
Študij družbenih silnic, ki družbo „držijo skupaj“.
2.
Študij družbene dinamike, ki pogojujejo
družbene spremembe.
38

39.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
ÉMIL DURKHEIM IN SAMOMOR
VAJE 2, 5
(Durkheim)
Leta 1897 francoski sociolog, É. Durkheim objavi delo Samomor, prvo
sociološko študijo
Razmislek o nujnosti povezave med družboslovno (sociološko) teorijo in
raziskovalno metodo
Rezultat konkretne analize: visoka stopnja samomorilnosti odraža „šibkost“
medsebojnih odnosov med člani družbe ne pa osebni značaj posameznika.
Šibkost družbe se odrazi v „bolezni družbe“ = ANOMIJA
Splošno sociološko pravilo: razumevanje in ugotavljanje stopnje družbene
integracije (grupocentričnost/individualizem) in regulacije (spoštovanje
norm/brezzakonje)
https://www.youtube.com/watch?v=eAU2HUT9sYU
39

40.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
VAJE 2, 5
(Durkheim)
Zgodnji primer sociološke tipologizacije: Durkheimovi tipi
samomorilnosti
Moderne industrijske družbe / Tradicionalne neindustrijske družbe
EGOISTIČNI TIP: vezi, ki poenotijo
ANOMIČNI TIP: posamezniki niso
skupino/skupnost ošibijo, poveča se regulirani (nadzorovani) z normami
individualnost.
in vrednotami skupine/skupnosti ali
družbenega reda.
ALTRUISTIČNI TIP: vezi med
skupinami/skupnostmi so
premočne, zato posameznik žrtvuje
sebe. Preveč integracije v
normah/vrednotah.
FATALISTIČNI TIP: družbene norme
preveč zatirajo in utesnjujejo
posameznike. Preveč regulacije v
normah oz. pravilih.
40

41.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
Stopnja samomorilnosti v svetu (oba spola, 2016)
41

42.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
Samomorilnost v EU od 15-19 leta starosti za oba spola na 100,000 prebivalcev, 2013
42

43.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24_25
Moška samomorilnost v EU na 100,000 prebivalcev, 2014
43

44.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
Samomori v Sloveniji po letih za moške, ženske (absolutne številke) 2018
Povprečje obeh spolov v EU 10,7, Slovenija 22,8 na 100,000 prebivalcev
44

45.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
Samomori v Sloveniji po občinah, 2016, na 100,000 prebivalcev
45

46.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
Statistični agregati (SURS) – podatki (statisti
čne regije v Sloveniji) in
sociološko raziskovanje, pojasnjevanje:
46

47.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
VAJE 5
(Durkheim, Bauman)
KAKŠNE SO ZAKONITOSTI IN MEHANIZMI DRUŽBENEGA
DELOVANJA V TRADICIONALNI IN MODERNI DRUŽBI?
Opomba: Tradicionalne družbe so lahko pretekle (diahroni pogled) in/ali sedanje (sinhroni pogled) . To je idealno-tipska delitev.
-
Tradicionalne družbe so statične (utrjeni vzorci ravnanja), povezanost
(integracija) navznoter je utemeljena na družbenih podobnostih: ljudje
se obnašajo in razmišljajo podobno, vdani so v „usodo“, njihov položaj je
opredeljen vnaprej, cilj je preživetje v majhni skupini (npr. družini),
prevladujejo neformalne norme/pravila.
-
Moderne družbe so dinamične (spreminjanje vzorcev ravnanja),
povezanost (integracija) navnoter in navzven je utemeljena na
različnostih - specializaciji družbenih vlog ter delitvi dela, družbene vezi
se množijo in so neosebne, položaj posameznikov se v toku življenja
spreminja in ni toliko vnaprej določen, formalizacija norm/pravil in sankcij.
PROBLEM DRUŽBENE INTEGRACIJE
47

48.

VAJE 5
(Durkheim, Bauman)
UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
Emil Durkheim : Prehod iz tradicionalnih v moderne družbe povzroča
„družbene bolezni – patologijo*“ :
Anomija: hitre spremembe vodijo v dezorientacijo, dezintegracijo
neupoštevanje (zlom) družbenih norm/pravil s strani članov družbe.
Posamezniki in skupine se ne znajdejo več, ne vedo kaj in kje je njihovo mesto
v družbi. To vodi v nezadovoljstvo, konflikte in družbene odklone
(deviantnost): kriminal, samomore, izgrede, upore.
*Zgled v naravoslovju in medicini (biologizem, scientizem): diagnoza omogoča zdravljenje bolezni, ker družba
deluje kot organizem.
Pravilo: Več kot je podobnosti med ljudmi, manj je „družbenih bolezni“. Manjša kot je
integriranost oz. povezanost posameznika v svoje okolje, bolj je verjetna ena ali več
odklonskosti.
(*opomba: bolezen, anomijo nadomesti sodobnejša raba pojma konflikt).
48

49.

Družba: TRADICIONALNE/MODERNE DRUŽBE, sociološki
klasiki 1
UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
EMILE
DURKHEIM
1858-1917
•Študij samih posameznikov (kot to počne psihologija, biologija) ne more nikoli zajeti 6-9
MAX WEBER
1864-1920
•Moderna družba ni samo posledica spremembe tehnologije in kapitalističnega sistema
FERDINAND
TOENNIES
1855-1936
•Tradicionalne družbe so osnovane na sorodstvu, sosedstvu in kolektivnih čustvih na
GEORG
SIMMEL
1858-1918
•Obstajajo formalne (strukturne) determinante družbenega delovanja, kot je številčnost
KARL MARX
1818-83
•Ljudje so proizvajalci in proizvod družbe. Družbene spremembe nastajajo iz dialektike
bistva človekove izkušnje.
•Ker družba “živi” dlje kot posameznik, ima moč oblikovanja naših misli in delovanja.
• Družba kot sistem (skupaj z družbenimi dejstvi) ima lastno, objektivno realnost, nad
posamezniki.
produkcije (kot meni Marx) temveč novega načina (racionalnega) razmišljanja ter s tem
spremenjenih vrednot. Verovanja in vrednote imajo namreč transformativno moč.
•Transformacija iz zgolj čustev in verovanja v preračunljivost in racionalnost povzroči
prehod iz tradicionalne v moderno družbo.
podeželju v skupnosti (Gemeinschaft), moderne družbe pa na neosebnih odnosih in
lastnih interesih, ki razkrajajo skupnost ter vodijo v modernizacijo – v družbo
(Gesellschaft).
vključenih v interakcije, ki povzroča kvalitativne razlike ter spremembe v odnosih in
posledično v družbi. Povečevanje hetrogenosti proizvede nujnost po individualizaciji.
protislovij, ta pa so vgrajena v družbo in so vir odprtega konflikta, ki neizogibno privede
do radikalne spremembe. Odločilna so protislovja v ekonomski bazi – najbolj v 49
kapitalizmu-, ki se jih ljudje ne zavedajo kot vzrokov odtujevanja.

50.

Družba: TRADICIONALNE/MODERNE DRUŽBE,
sociološki klasiki 1.1
E. Durkheim
VAJE 2,5
(Durkheim)
Struktura: Vzorci človeškega obnašanja oblikujejo družbeno strukturo.
Funkcija: Za obstoj nekega družbenega dejstva mora obstajati razlog,
njegova, uporabnosti za družbo (npr. funkcija družine, kriminala itd.)
Družbena kontrola (regulacija): Družba mora posameznika nadzorovati
oz. omejevati, ker je v njegovi naravi nenasitnost (npr. prometni
predpisi).
Anomija: V moderni družbi je manj omejevanja, kar je prednost, vendar
pa s tem nastanejo razmere za nižanje stopnje moralne vodljivosti s
strani družbe (npr. zvezdništvo koristi in uničuje slavnega človeka).
Delitev dela: Je tip družbene organizacije in način družbene integracije. Iz
tega izhajata tradicionalna mehanska solidarnost in moderna
organska solidarnost, ki ji ustreza načelo funkcinalne medodvisnosti
na osnovi specializacije opravil, zlasti ekonomskih aktivnosti
50

51.

Družba: TRADICIONALNE/MODERNE DRUŽBE,
sociološki klasiki 1.2
M. Weber
VAJE 6
(Weber)
Racionalnost: Je nasprotje tradicionalnosti. Temelj modernosti je
zgodovinski proces racionalizacije družbe, značilen za zahodno Evropo.
Industrijski kapitalizem je racionalni ekonomski sistem, ki izvira iz
protestantske delovne etike - kalvinističnega gibanja v času
protestantske reformacije.
Racionalna družbena organizacija: Ima več značilnosti: distinktivne
inštitucije (religiozne, politične, ekonomske...), velike organizacije
(vladne službe, podjetja...), specializirane naloge (poklici), osebna
disciplina (učinkovitost), zavedanje o času (urni čas, urniki), tehnična
kompetentnost (izobrazba, spretnost), neosebnost (usmerjenost na
naloge, ne na eden drugega).
Birokracija: Je temelj racionalne družbene organizacije osredotočena na
učinkovitost. Tako kot racionalnost spremeni ekonomijo, tako
birokracija spremeni družbo.
51

52.

Družba: TRADICIONALNE/MODERNE DRUŽBE,
sociološki klasiki 1.3
G. Toennies
-
Ločuje med čisto, uporabno in empirično sociologijo. Pojasnjevanje
družbene (ne nujno linearne) evolutivne transformacije iz
tradicionalne v moderno družbo s konceptom skupnosti
(gemeinschaft) in družbe (gesellschaft).
-
Gemeinschaft: Zgodnje družbe so (bile) organizirane okrog
inštitucije družine, v vaseh in majnih mestih. Ekonomija je (bila)
pretežno kmetijska, politično življenje pa lokalno.
-
Gesellschaft: Moderne družbe so organizirane okrog formaliziranih
inštitucij, v velikih mestih in v okviru nacionalnih držav.
52

53.

Družba: TRADICIONALNE/MODERNE DRUŽBE,
sociološki klasiki 1.4
G. Simmel
VAJE 2
(Simmel)
-
Ločitev forme od vsebine: sociologija kot znanost o oblikah človekovega
združevanja.
-
Diada in triada (dvojina/množina): Razlika ni samo v kvantiteti, temveč v
kvaliteti družbenih odnosov; skupine s tremi ali več osebami zahtevajo
vzpostavitev “nadpersonalnega” okvira, ki transcendira individualna
razmerja parov (diad).
-
Družbena interakcija je temeljna sociološka kategorija: štirje vidiki:
tekmovanje, konflikt, prilagajanje (akomodacija), asimilacija.
-
Morfološki značaj velikih mest vpliva na duhovne vidike pri ljudeh in
posledično na razvoj sodobnejše družbenosti.
Za velika mesta je značilna visoka stopnja anonimnosti: pomemben element
je "TUJEC", ki ponazarja svetovljanstvo, drugačnost, marginalnost (primer:
Židi, imigranti).
-
53

54.

Družba: TRADICIONALNE/MODERNE DRUŽBE,
sociološki klasiki 1.5
K. Marx
-
-
-
*Nekateri Marxa ne prištevajo k sociologom. http://vimeo.com/31456140
Stratifikacija (razrednost) je jedro družbene strukturiranosti. Ne pojasnjuje integracije temveč
neenakost v družbi.
Razredi: V vseh stratificiranih družbah obstajata dve družbeni skupini: vladajoči in podrejeni
razred.
Proizvajalna sredstva: Moč vladajočega razreda, zatiranje podrejenega razreda izhaja iz
lastništva in nadzora proizvajalnih sredstev (zemlje, kapitala, delovne sile, stavb, strojev).
Kapital: Je temelj ekonomije v kapitalistični družbi. Je v zasebni lasti manjšine, ki vlada večini in
jo izkorišča z maksimizacijo dobička.
Protislovja: Kapitalistična družba temelji na protislovjih med razredoma ter med družbeno
proizvodnjo in zasebnim lastništvom.
Družbena nadstavba: Sestavljajo jo inštitucije, vrednote, verovanja. Politična moč izhaja iz
ekonomske moči oz. lastniške strukture. Politični in pravni sistem odraža interese in ideologijo
vladajočega razreda.
Razredni boj: Je gonilna sila družbenih sprememb, ko izkoriščani razred razvije razredno zavest.
Ta postopoma polarizacijo med dvema osnovnima razredoma pripelje v končno razreševanje
konflikta – brezrazredno družbo.
54

55.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
SOCIOLOŠKE TEORIJE – TEORIJE O DRUŽBI: SHEMATSKI PRIKAZ
55

56.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
Funkcionalizem
-Struktura
-Funkcija
MAKRO
-Vrednotni konsenz
-Družbeni red
Kako je družba integrirana?
Kaj so glavni deli družbe?
Kako se ti deli medsebojno povezujejo?
Konflikt (Marksizem)
-Protislovja in konflikti
-Izkoriščanje in zatiranje
-Protislovja in sprememba
-Ideologija in lažna zavest
MAKRO
Kako je družba razslojena?
Kateri so vzorci družbene neenakosti?
Kako nekateri ljudje ohranjajo privilegije?
MIKRO
Kako je družba doživljana, izkušena?
Kako se s človeškimi interakcijami
ohranjajo ali spreminjajo družbeni
vzorci?
Kako drugi doživljajo mene?
Interakcionizem
-Pomen in interpretacija
-Pojem “jaza”
-Konstrukcija pomena
-Pogajanja in vloge
56

57.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
FUNKCIONALIZEM
Funkcionalizem je teoretski okvir za razumevanje družbe kot kompleksnega
sistema čigar deli delujejo skupaj tako, da omogočajo stabilnost in solidarnost
sistema.
Naša življenja usmerja družbena struktura = relativno stabilni vzorci
družbenega obnašanja (npr. družinsko življenje, delo v službi itd).
Struktura deluje na osnovi družbenih funkcij = inštitucij. Funkcija je učinek
delovanja.
Npr. funkcija družine je učinek, ki ga ima na druge dele družbe in na celotno družbo.
Družina, zapor, cerkev, šola ... so družbene inštitucije.
Funkcija označuje prispevek k vzdrževanju in preživetju družbenega sistema
(strukture), zlasti reda in stabilnosti v družbi, ker so ti odvisni od naučenih
pravil = norm in vrednot.
Družbene disfunkcije = odklone, je potrebno minimizirati.
! Funkcionalizem in marksizem sta makro teoriji, ker obravnavata družbo kot celoto. Družbo pojmujeta kot sistem.
Sistem oblikuje človeško življenje (funkcionalizem: norme, marksizem: ekonomska baza). V osnovi sta teoriji podobni,
imata nasprotna izhodišča pojasnjevanja.
57

58.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
TEORIJE KONFLIKTA
Družba je arena neenakosti, ki generira konflikt in spremembe.
Kako so dejavniki kot so: spol, starost rasa, razred, etnična
pripadnost povezani z neenako razporeditvijo (distribucijo)
denarja, moči, izobrazbe, prestiža itd.
Družbena struktura deluje konfliktno in ne solidarno.
Obstajajo priviligirani / depriviligirani, dominantni / podrejeni,
zgoraj / spodaj.
Npr. izobraževalni sistem je reprodukcija razredne neenakosti iz generacije v
generacijo, od osnovne šole naprej.
Neenakost je zakoreninjena v družbeni (in prostorski)
organizaciji. Protislovja se ne more bistveno zmanjšati, če se
ne spremeni družbena struktura. Družbene spremebe so
gibalo družbe.
!Marksizem: ne samo razumeti in pojasnjevati konflikte, temveč jih odpraviti. Radikalna alternativa
funkcionalizmu.
58

59.

UVOD V SOCIOLOGIJO
Podrobneje
predava
INTERAKCIONIZEM
Nina Perger 24/25
Temelj družbe je delovanje ljudi (akterjev), njihova interakcija z drugimi
ljudmi (akterji) in pomen tega delovanja v različnih situacijah.
Delovanje ima za tiste akterje, ki jih vključuje, določen pomen, zato
je potrebna interpretacija pomenov, ki jih ti pripsujejo svojim
dejavnostim.
Za razumevanja delovanja akterjev, njihovih interakcij je nujna
študija vsakodnevnega življenja z opazovanjem situacij,
pripovedovanjem življenskih zgodb).
Npr. V sobi sta moški in ženska, moški prižge svečo. Njegovo delovanje je mogoče razlagati na
različne načine, v situaciji ima lahko različne pomene.............
Pomembne so konstrukcije pomena in oblikovanja pojma jaza, ki se
razvije iz interakcij (delovanja) – delovanja vlog. Vloge niso strukturno
opredeljene, so nejasne, meglene, kar ljudem dopušča prostor za
pogajanja, manevriranje, improvizacijo in ustvarjalno delovanje (npr.
partnerja).
! Interakcionizem je mikro teorija, ker ne izhaja iz sistema temveč iz konkretnega delovanja akterjev
59

60.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
MAKROSOCIOLOGIJA
MIKROSOCIOLOGIJA
- Študij družbenih fenomenov
velikih razsežnosti
- Strukture, red, pravila,
medodvisnost družbenih
inštitucij
- Globalni in historični procesi
- Marksizem, funkcionalizem,
sistemska teorija
- Študij vsakdanjega življenja
- Akterji, agenti, delovanje,
prakse, inetrakcije,
- Konstrukcije pomenov
Simbolični interakcionizem,
fenomenologija,
etnometodologija
Družba
Kultura
Družbene institucije (ekonomija, politika, izobraževanje,
religija)
Družbene neenakosti (razred, rasa, spol)
Skupine
Vloge
Socializacija
Interakcija
Sebstvo, „jaz“
60

61.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
KONKRETNO DRUŽBENO DELOVANJE: SPLET NALAGANJA „USEDLIN“ PRETEKLOSTI
(STRUKTURA) IN VSAKODNEVNEGA ŽIVLJENJA (DELOVANJE) VAJE 4, 5
(Giddens, Elias;
Durkheim, Bauman)
PROBLEM PODOBNOSTI IN RAZLIČNOSTI:
PODOBNOST kot vezno tkivo družbe = povezovanje s poenotenjem (homogenizacija)
Kaj pa, ko se začne povečevati RAZLIČNOST in raznovrstnost v družbi = diferenciacija in
heterogenost??????
Statičnost/kontinuiteta/predvidljivost/stabilnost/konsenz/RED
nasproti
Dinamika/spremembe/nepredvidljivost/konflikti/ODKLONI OD REDA
IZZIV V DANAŠNJIH DRUŽBAH: INTEGRACIJA RAZNOVRSTNOSTI (HETEROGENOSTI)
(npr. večkulturnosti)
Ne pozabimo <<<<<< glej nazaj
Asinhrono (primerjava iste družbe v različnih obdobjih - preteklost)
Sinhrono (primerjava različnih družb v istem obdobju – sedanjost)
-
Opazovanje in pojasnjevanje z vidika:
Posameznika in njegovega delovanja z drugimi (interakcij) – MIKRO RAVEN,
Delovanja skupin, njihovih medsebojnih odnosov in odnosov z drugimi skupinami – MEZZO RAVEN,
Strukturnih lastnosti in dolgoročnejših procesov v družbi in med družbami – MAKRO RAVEN
61

62.

UVOD V SOCIOLOGIJO
VAJE 4, 5
24/25
(Giddens, Elias;
Durkheim, Bauman)
Kaj pa, ko se začne povečevati različnost in raznovrstnost v družbi =
diferenciacija in heterogenost?????? Tu se začne „komplicirati“…..
VEČNA DILEMA DELOVANJA IN STRUKTURE, RAZLIČNA POJMOVANJA:
↕
Kakšno je sploh razmerje med posameznikom in družbo? Ali posameznik
„oblikuje“ družbo ali družba posameznika? Kdo je posrednik ali gradnik
posameznikovega ravnanja/delovanja? Ljudje s katerimi smo v interakciji?
Skupine ali organizacije? Ali je to družbena struktura?
Bolj ko je družba enostavna in homogena, bolj ko so si ljudje podobni,
pristajajo, se prilagajajo na obstoječa razmerja in na že uveljavljene norme,
lažji je odgovor.
• Kolektivna zavest in reprezentacija (kot funkcija integracije, konsenza)
Družbena struktura določa vloge, položaje in norme (kot funkcija diferenciacije,
specializacije)
62

63.

STRUKTURA/DELOVANJE
STRUKTURA
norme/položaj/status/hierarhije
KULTURA
Individualizem/kolektivizem
podobnost/različnost
63

64.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
KAKO JE (MODERNA) DRUŽBA ORGANIZIRANA? KLJUČNE SESTAVINE DRUŽBE, POJMOVNI
OKVIR
Družbena struktura je (stabilni) niz institucij v družbi, ki določa, pogojuje ali omogoča interakcije ljudi, skupin in razmerja
med skupinami.
„Družbene silnice“ (lahko) povzročajo nestabilnost družbenih struktur in vodijo v družbene spremembe.
Vrednote (kulturni standardi, ki nakazujejo ponotranjene vzorce organiziranega življenja v družbi)
Skupine (različno število ljudi od diad, triad do celotnih družb, ki imajo vsaj eno identifikacijsko sidro oz. določen način povezanosti –
interakcij)
Institucije (integrirani niz družbenih norm organiziranih zaradi ohranjanja osnovnih družbenih vrednot - politične, ekonomske,
izobraževalne, družinske, religiozne)
Organizacije in kolektivi (načrtovano, koordinirano in namensko delovanje ljudi za snovanje ali zbiranje skupnih, oprijemljivih ali
neoprijemljivih izzidov)
Vloge (niz povezanih obnašanj, pravic , dolžnosti, vrednot in norm, ki so pripisane posamezniku ali jih pridobi v določeni družbi ali
družbeni situaciji – multiple vloge pri enem posamezniku)
Položaj/status (sorazmerna uvrstitev v lestvici oz. hierarhiji, kamor je posameznik uvrščen v družbi, skupini ali organizaciji v smislu časti,
prestiža ali sposobnosti/znanja – pripisani in pridobljeni, lahko se nanaša na institucijo)
Norme (sprejeti tip obnašanja, ki se mu mora posameznik prilagoditi oz. ga upoštevati v družbi, skupini, kulturi – formalne norme zakoni
in predpisi, neformalne norme so nepisana pravila o tem kaj je prav in kaj ni prav – negativne in pozitivne sankcije
64

65.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
← RAZDELAVA POJMA INSTITUCIJA
Latinski izvor: institūtiō, instituō, statuō (nastavitev, ustanovitev, ustanova,
zapoved)
-
Zgodnje krščanstvo: instituirati = nekaj zapovedati (10 božjih zapovedi,
zdravljenje duš s strani škofa/papeža)
-
Zgodnji splošni pomen (francoščina) = zgradba/e, ki “gosti/jo” spoštovano,
ugledno, uveljavljeno organizacijo (lahko figurativno ali dejansko)
- Družbena inštitucija = formalen in neformalen družbeni mehanizem
zgoščenih, strukturiranih družbenih praks (pravičnost/pravo, kaznovanje/zapor,
vladanje/oblast, poroka/družina, izobraževanje/šola, verovanje/religija,
denar/ekonomija….)
65

66.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
←INSTITUCIJA
Sociološka opredelitev: institucija je je kompleksen, medsebojno povezan sklop družbenih
norm, ki so organizirane okoli ohranjanja neke osnovne družbene vrednote.
Osnovne, primarne Institucije so normativni sistemi, ki delujejo na petih področjih življenja ljudi:
-
prenašanje/določanje/ugotavljanje sorodstva (družina)
zagotavljanje (legitimnega/legalnega?!) vladanja /oblasti (politika)
uravnavanje in prerazporejanje dobrin in storitev (ekonomija)
prenašanje znanja iz generacije v generacijo (izobraževanje*)
uravnavanje razmerja do nadnaravnega (religija)
* prenašanje novic/govoric (kultura, mediji)
Sekundarne ali izvedene institucije: primer DRUŽINA
poroka/razveza
monogamija/poligamija
Neformalne sekundarne institucije vezane na poroko/razvezo , seksualnost kot moralna norma =
DEVIŠTVO = družbeni konstrukt (čistost, religija/morala/”devica Marija”, nune – božje device;
spolna hierarhija/ vloge, vedno ženska, patriarhalnost) = družbeni položaj = blagovna vrednost
66

67.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
DRUŽBENA STRUKTURA:
relativno stabilni vzorci človeških interakcij
Je organiziran niz norm = institucij (npr. pravo, krvno maščevanje, sekanje udov), ki določa,
pogojuje ali omogoča interakcije ljudi, skupin in razmerja med skupinami v
družbi. Relativna organizacijska skladnost med elementi strukture in relativna
stabilnost institucij vzpostavlja, ohranja družbeni red.
Dve osnovni interpretaciji institucij: 1) mehanizmi upravljanja družbenega
reda, 2) mehanizmi za izvajanje funkcij družbenih potreb.
Institucije so vztrajne, utrjene konstelacije družbenih položajev (statusov),
vlog, vrednot in norm.
Institucije so normativni sklopi (sistemi) delovanja, ohranjanja in reprodukcije
družbene strukture (afirmativni in kritiški pristop, vprašanje konformnosti ali progresivnosti; glej teorije družbe).
Primarne (osnovne) in sekundarne (pojavne) institucije:
67

68.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
https://www.youtube.com/watch?v=DGLCX6Kh5ts
Družbena struktura
Položaji (statusi)
pripisani
doseženi
Vloge
pričakovanja
izvedba
Družbena struktura nakazuje organiziranost družbe (npr. egalitarna, razredna, kastna, plemenska ureditev).
Položaj (status) nakazuje pozicioniranje nekoga znotraj družbene strukture (npr. čast oz. prestiž zaradi…..znanja, senioritete,
vladanja, vodenja, koordiniranje)
Vloga nakazuje pričakovana „obnašanja“ v skladu s položajem, ki ka nekdo poseduje (npr. član akademije, Nobelov nagrajenec,
humanitarec, kralj…)
Sprememba v položajih (in vlogah) je hitrejša oz. večja v sodobnih in bolj dinamičnih družbah ( npr. skozi mehanizem družbene
mobilnosti, promocije)
Problem inkongruentnosti (neskaldja) in konfliktnosti več vlog znotraj položaja (npr. učitelj ima lahko relativno visok položaj,
vendar malo zasluži, preprodajalec drog ima nizek družbeni položaj, vendar veliko zasluži; npr. študenti v Sloveniji redno študirajo in zraven
„redno“ delajo“; mati, partnerica, kariera)
https://www.youtube.com/watch?v=2WGNAwdkoGo
68

69.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
69

70.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
Primarni, sekundarni normativni sklopi institucij, ki operirajo na ključnih
področjih življenja (glej še str. 48):
Določanje sorodstvenih
odnosov
DRUŽINA (npr. razširjena,
jedrna, istospolna)
Poroka, razveza,
monogamija, poligamija,
civilno partnerstvo,
dedovanje, posvajanje
Izvajanje oblasti
POLITIKA (npr. država,
imperij, monarhija)
Demokracija, stranke, kralj
(monarh), interesne
skupine
Regulacija in/ali razporejanje
dobrin ter storitev
EKONOMIJA (npr. tržna,
egalitarna, neo-liberalna)
Lastnina, bančništvo,
trgovanje (menjavanje),
posojanje
Posredovanje védenja in/ali
znanja iz generacije v
generacijo
IZOBRŽEVANJE (npr.
obvezno šolstvo,
vajeništvo)
Pismenost, osnovna šola,
poklicna šola, verska šola
Regulacija in/ali usmerjanje
odnosa do nadnaravnega
RELIGIJA (npr.
monoteizem, politeizem,
panteizem)
Cerkev, zakramenti, grehi
70

71.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
Ključna institucionalna polja in njihova organiziranost
EKONOMSKO,
DELOVNO
(produkcija,
potrošnja)
POLOŽAJI (STATUSI)
VERSKO
(kongregacije)
VREDNOTE (VERJETJE)
KOMUNIKATIVNO
(mediji, socialna
omrežja)
STALIŠČA/MNENJA
PARTNERSKO,
GOSPODINJSKO
(zasebno življenje)
VLOGE
POLITIČNO IN
PRAVNO
(oblast, zakoni,
ideologija)
NORME
ETIČNO/MORALNO
(vrednotni vzorci)
VREDNOTE
IZOBRAŽEVALNO,
TEHNOLOŠKOZNANSTVENO
(razvojna
infrastruktura)
ESTETSKO, IZRAZNO
(umetnost)
KULTURA
ZDRAVSTVENO,
SOCIALNO IN
REKREACIJSKO
(infrastruktura
dobrobiti)
71

72.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
DRUŽBENA STRUKTURA /
Mikro raven: medosebni odnosi
ljudi (interakcije posameznikov):
npr. družina, partner, prijatelji;
stanovanje, bivanjsko okolje
INTERAKCIJE (DELOVANJE)
LJUDI
DELOVANJE
Mezzo raven: Večje skupine in
organizacije: npr. podjetje,
društva; javni prostori v mestu
Makro raven: institucije,
birokracija, nacionalno in
nadnacionalno (globalno) okolje
DRUŽBA
STRUKTURA
72

73.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
DRUŽINA KOT DRUŽBENA INSTITUCIJA
(glej str. 48, 50,54)
Položaji (statusi)
primer družina: Mati, oče, sin....
Pričakovane vloge
Zvestoba, preskrba, vzgoja, delitev
dela.....
Vrednote
„Vsi za enega, eden za vse“
Norme
Medsebojna pomoč, vloga spola, otroci
spoštujejo starše
73

74.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
DRUŽBA:
STATIKA/KONTINUITETA (tradicija, „konzervacija“)
DINAMIKA/SPREMEMBA (modernost, „razvoj“)
Struktura
Inštitucija
Organizacija
Vloga
Vrednote
Položaj (status)
Odnos, razmerje, interakcija
Integracija (povezovanje)
Diferenciacija (razločevanje, razlikovanje)
Stratifikacija (slojevitost)
Proces
Pojav (fenomen)
Sprememba
Omrežje
Razvoj
74

75.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
DRUŽBA VS KULTURA
• “DRUŽBA so inštitucionalizirane interakcije znotraj družbene strukture,
KULTURA pa je materialni in nematerialni proizvod te interakcije: pomeni,
verovanja, vrednote, ideje, norme.”
“Kultura neke družbe je način življenja njenih članov, zbirka vrednot, idej in navad, ki so
jim skupne, se jih učijo, uporabljajo in prenašajo naprej. Ima dve skupni lastnosti: je
naučena in je skupna vsem”.
“Brez kulture ne bi bilo človeške družbe”.
„Vsaka družba ima svojo(e) kulturo(e)“.
„Kultura predstavlja družbo“.
„Kultura je to, kako družba izgleda od znotraj. / Družba je to, kako kultura izgleda od
zunaj“.
75

76.

UVOD V SOCIOLOGIJO
VAJE 7
24/25
(Bourdieu, Goffman)
VERTIKALNA IN HORIZONTALNA OS KOT RAZMERJE/VPLIVANJE MED
DRUŽBO (STRUKTURO) IN KULTURO
DRUŽBENA STRUKTURA
Stratifikacija (slojevitost): Npr. „srednji sloj“
hardware
Neenakost
KULTURA
Diferenciacija (različnost): Npr. „etnična skupina“
Distinkcija
software
76

77.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
VAJE 6
(Weber, Crenshaw)
NEENAKOST
-
=
STRATIFIKACIJA
Pristopi k proučevanju neenakosti od 19.stoletja naprej se spreminjajo glede na
dejanskost družbenega spreminjanja vzorcev neenakosti:
Razredna analiza (Marx) – druga polovica 19. st. (bogastvo)
Slojevska analiza (Weber) – konec 19. st., prva polovica 20. st. (moč/položaj)
Analize konca razredne družbe – druga polovica 20. st. (fluidnost položajev)
Analiza sintetičnih mer neenakosti – konec 20. st. (splet več dejavnikov)
77

78.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
Štirje Marxovi postulati razredne analize
Razred je ekonomska kategorija, ki izhaja iz lastništva produkcijskih sredstev.
Razredi niso statistične kategorije ampak dejanske in antagonistične družbene
strukture, ki predstavljajo osnovo za družbeni konflikt.
Razredi so vzročno povezani z neekonomskimi, tudi kulturnimi pojavi in procesi,
kot so oblikovanje kolektivne identitete, razredne zavesti, družbenih vrednot,
političnih orientacij, vzgojo otrok, zdravstvenim stanjem, izobrazbenimi možnostmi
itd.
Razredi so kolektivni akterji, ki imajo transformacijski potencial (revolucionarni,
kot agenti družbenih sprememb).
78

79.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
Marxovo razumevanje razrednega konflikta temelji na konceptu eksploatacije
(izkoriščanja) delavskega razreda s strani kapitalističnega razreda
(glej še naprej: konfliktna teorija)
Opredelitev koncepta izkoriščanja
Odnos izkoriščanja temelji na izključenosti izkoriščanih iz lastništva produkcijskih
sredstev.
Izključenost iz lastništva produkcijskih sredstev omogoča prilaščanje delavčevega dela s
strani kapitalistov.
Materialno blagostanje izkoriščevalcev je v nasprotju z materialnim blagostanjem
izkoriščanih (obratno sorazmerje).
Izkoriščanje je objektivna nujnost za kapitalista.
https://www.youtube.com/watch?v=M8b_A2JMFrc
https://www.youtube.com/watch?v=nZGP4CKfess
79

80.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
VAJE 6
(Weber, Crenshaw)
Webrova slojevska analiza (1864-1920)
(nekonfliktna, pozitivistična)
Družbeni položaj je odvisen od treh dimenzij družbene neenakosti - družbena,
ekonomska in politična dimenzija:
družbeni ugled (pripadnost sloju kot družbeni skupini),
ekonomski položaj (pripadnost ekonomskemu razredu) in
politična moč (pripadnosti politični organizaciji).
Alternativa marksističnemu razumevanju družbenega razreda: ekonomski položaj
je sicer odvisen od lastništva produkcijski sredstev, vendar tudi od avtonomije in
nadzora pri delu ter položaja na trgu dela. Vse to vpliva na posameznikov
ekonomski položaj.
Sloji so družbene skupine, ki imajo skupen življenjski slog (religija, etnična
pripadnost, poklic) in ugled v družbi. Iz ugleda izhaja njihova družbena moč.
Politične stranke so organizacije, ki združujejo posameznike različnih razredov in
slojev in so avtonomen izvor politične moči v družbi.
80

81.

UVOD V SOCIOLOGIJO
24/25
Sodobnejše sociološko razumevanje razrednosti in/ali slojevitosti (sporno?)
Družbeni razredi so določeni na osnovi razpolaganja s produkcijskimi
sredstvi, sredstvi za dominacijo in profesionalnimi nazivi (= razširjena
opredelitev lastništva kot temelja izkoriščanja).
Ali so menedžerji in strokovnjaki del kapitalističnega ali delavskega
razreda?
Menedžerji in profesionalci so v privilegiranem položaju, čeprav niso kapitalisti. Njihova vrednost za
lastnika produkcijskih sredstev je višja kot vrednost delavca, saj je njihov človeški kapital na trgu
redkejši (npr. znanje). Lastniki kapitala jim zato priznajo višjo ceno delovne sile. So bližje interesom
lastnikov kapitala kot delavcem, vendar je to empirična, ne teoretska ugotovitev.
Srednji razred ima dvojni in protislovni razredni položaj med kapitalisti in
delavci. Problematizacija “srednjega razreda” kot sociološke kategorije.