10.49M

Category:

finance

Mikro-sociologija I

1.

Mikro-sociologija I
Uvod v sociologijo 2024/2025, 27. november in 4. december 2024
doc. dr. Nina Perger

Uvod: Zakaj je mikrosociologija relevantna?
• Družbeno življenje kot del vsakega posameznika in vsake interakcije
• Mikrosociologija: fokus na osebe oziroma akterje in njihove socialne
interakcije (proces delovanja z in odzivanja na druge akterje)

3.

Uvod: Zakaj je mikrosociologija
relevantna?
• Mikro prakse in (potencialni) mezzo in makro učinki
o Prim. "Velikega odstopa" in reinterpretiranje pomena dela v
vsakdanjem življenju akterja, množično (ampak
individualno) delovanje z nadindividualnimi učinki
Raziskava Pew Research: nemožnost napredovanja,
nespoštovanje na delovnem mestu, nemožnost
fleksibilnega delavnika, višina urne postavke …
o 40 mio v letu 2018, 47 mio v letu 2021 (20 %)
• Mezzo in makro učinki: pogajalska moč delavcev_k,
spremenjene smernice, normalizacija fleksibilnega delovnega
časa, dela od doma …

4.

Uvod: Zakaj je
mikrosociologija relevantna?
o Mikro prakse in njihova formativna moč v povezavi z akterji
o Prim. "online gaminga" in virtualnih interakcij: oblikovanje percepcije
sveta samega sebe
o 57 % mladih (13-17 let) vsaj enega prijatelja spozna v virtualnem okolju,
80 % mladih poroča o tem, da svojih virtualnih prijateljev še nikoli niso
srečali v živo, vendar 68 % taistih mladih poroča o tem, da so jim gaming
prijatelji že predstavljali pomembno oporo ("prijateljstvo"),
vendar – tudi temnejša plat: 68 % jih je bilo priča virtualnemu
medvrstniškemu nasilju, prim. Martocci: "Kako to, da sem začela
verjeti, da je ta negotova ženska, na katero so me reducirali, moj
resnični jaz?"
o Sebstvo kot rezultat nenehnega izgrajevanja skozi socialne
interakcije z drugimi

5.

Uvod: Zakaj je
mikrosociologija relevantna?
o Reprodukcija "makro" reda skozi mikro prakse
(načelo "rekurzivnosti")
o Prim. sojenja s preizkusom: "mrtve" institucije ob
manku praktične realizacije na mikro ravni; ref. na
jezik (Giddens!)
ThePhoto by PhotoAuthor is licensed under CCYYSA.

6.

Mikrosociološki pristopi
• Odziv na dominantnost
(strukturalističnega) funkcionalizma
o Razlaga "velikih stvari"
o Specifična obravnava akterjev ("zobniki
v dobro utečenem družbenem stroju") potencial delovanja
• Aktivno in kolektivno ustvarjanje
družbenega reda od spodaj navzgor
Simbolični interakcionizem
Fenomenologija
Etnometodologija
Dramaturški pristop

7.

Mikrosociološki pristopi
• … in njihove skupne značilnosti:
o Poudarek na subjektivni perspektivi oziroma
izkušnji akterja
o Poudarek na pomenu in ne na funkciji (ref.
Durkheim)
webrovska interpretativna sociologija
Intersubjektivni vidik, družbeni akter vedno z
drugimi
o Poudarek na živeti izkušnji vsakdanjega sveta
• Kako ljudje kot družbena bitja doživljajo,
izkušajo regulirane vzorce družbenih
interakcij in družbenega življenja?
Simbolični interakcionizem
Fenomenologija
Etnometodologija
Dramaturški pristop

8.

Vinjeta: "Ženska vstopi v bar …"*
»Po dolgem dnevu v službi ženska vstopi v bar, da bi si privoščila pijačo. Pristopi k dolgi vrsti
stolov pred mahagonijevim točilnim pultom, sede in takoj jo pozdravi nasmejan natakar. »Živjo,
kaj vam lahko prinesem?«, vpraša natakar. Ženska nekaj časa pregleduje meni pijač, da bi
preverila bolj eksotične koktajle, ki jih ponuja lokal, nato pa se odloči za bolj klasični
brezalkoholni Manhattan. Natakar spretno zmeša pijačo, doda nekaj estetskih dodatkov za
učinek in postreže koktajl naši gostji. Gostja nato svojo pozornost preusmeri na televizijo nad
barom, da bi preverila košarkarske rezultate in povzetke, medtem ko uživa v svojem koktejlu.
Nekaj trenutkov kasneje gostjo nepričakovano zmoti natakar, ki je že pripravil še en Manhattan.
»Tisti gospod časti«, reče natakar in pokaže na drugega gosta, ki se nasmehne in pristopi k
ženskinemu stolu. Ko se približa, ženska potisne pijačo nazaj proti njemu. »Ne, hvala«, reče,
»lahko si sama kupim pijačo«. (*prilagojeno po: Benzecry in Winchester 2017)

9.

Simbolični interakcionizem,
ali: "Kaj pomeni Manhattan?"
• Začetnik simboličnega interakcionizma (SI) - Herbert Blumer,
dediščina ameriških pragmatistov (W. James, J. Dewey, G.
H. Mead)
• Trije osnovni postulati oziroma teze:
o Ljudje delujejo glede na pomene, ki jih pripisujejo
objektom, akterjem in njihovim praksam
o Ti pomeni ne izhajajo iz objekta kot takega, njegove
"esence" (socialne interakcije)
o Ti pomeni niso fiksirani, temveč dinamični in fluidni,
stvar pogajanj z drugimi in notranjega dialoga

10.

• Različni pomeni tako objekta kot
tudi same situacije
o Kako definira situacijo in
objekt akterka?
SI: "Kaj
pomeni
Manhattan?"
o Kako definira situacijo in
objekt akter, kako skuša
redefinirati situacijo,
izpogajati nov pomen? Kako
se na to odzove akterka?
o Dinamičnost situacije:
konstantnost pogajanja in
notranjega dialoga
• Mikro-svet v splošnem: specifična
delovanja glede na pomene, ki jih
pripisujemo akterjem in ki se v
situaciji lahko tudi spreminjajo

11.

Fenomenologija ali: "Kako sploh vemo, da smo v baru?"
• Fenomenološki pristop v sociologiji razvija A. Schutz
o Veja socialne filozofije (Kierkegaard, Heidegger, Sartre)
o Vpliv Webrove koncepcije sociologije
o Staro filozofsko, večno vprašanje: kako to, da stvari vemo?
• Izkušnja sveta kot samoumevnega in zdravorazumskega, enostavno
danega
o Koncept življenjskega sveta (Lebenswelt) - kako ga doživljajo in izkušajo akterji,
kako razumejo realnost vsakdanjega sveta, kakšna je izkušnja samoumevnosti
sveta?

12.

Fenomenologija, ali: "Kako sploh vemo, da smo v baru?"
V primerjavi s SI: manj poudarka na dinamičnosti, poudarek na
subjektivnosti in intersubjektivnosti, zdravorazumski vednosti
Proces tipifikacije, členitev družbene realnosti
• Korpus praktične vednosti
• Usmerja naše delovanje glede na "tipe" realnosti, situacij, akterjev

13.

• Kaj se v dani situaciji privzema
kot samoumevno?
Fenomenologija:
"Kako sploh
vemo, da smo v
baru?"
• Katere tipifikacije so razvidne v
tej situaciji? Kako tipificiramo
realnost, prepoznavamo, da gre
za točno te tipe realnosti, in kako
te tipifikacije realnosti oblikujejo
naše delovanje (zdravorazumska
vednost)?

14.

Ne le zdravorazumska vednost,
temveč - za celovito razumevanje
subjektivne izkušnje vsakdanjega
sveta – tudi:
• Projekt
Fenomenologija:
"Kako sploh
vemo, da smo v
baru?"
o "da bi" motivi (in order to),
intencionalnost delovanja, usmerjenost v
prihodnost
• Zakaj točno ta praksa za doseganje
"da bi" motiva?
o "zato" motivi (because)
o Biografske specifike (neposredna ali
daljša preteklost)
o Sociokulturni kontekst
• Mikro svet kot dinamično
presečišče tipifikacij in projektov, ki
ostajajo dinamični
o Zdravorazumska vednost!

15.

Povzetek
Pomen mikrosocioloških pristopov:
• "Makro" učinki mikro praks
• Pomen socialnih interakcij z vidika družbenega akterja
• Reprodukcija makro ravni z mikro praksami (načelo rekurzivnosti)
Štirje mikrosociološki pristopi:
• Simbolični interakcionizem (pomeni in dinamičnost, notranji dialog, pogajanja)
• Fenomenologija (subjektivna izkušnja samoumevnosti, osebni projekti in "da bi" ter "ker"
motivi)
• Etnometodologija
• Dramaturški pristop

16.

17.

Etnometodologija ali: "Ali naj vprašam 'Kaj vam lahko
prinesem'?"
• Utemeljitelj Harold Garfinkel, kasneje Harvey Sacks in Candace West
o Podobno kot fenomenologija: fokus na zdravorazumsko vednost akterja, na
preučevanje samoumevnosti vsakdanje realnosti, vendar:
Ne kakšna je izkušnja samoumevnosti sveta, temveč kako nastaja kot samoumeven in
kako k temu prispevajo akterji sami? ,
Torej: samoumevnost sveta kot kolektivni proizvod, stvar aktivne konstrukcije
• Težave pri preučevanju sveta kot samoumevnega
o Samoumevnost in odpornost na preizpraševanja, zato: metoda "eksperimentov
kršenja" (breaching experiments), razkrivanje samoumevnosti

18.

Etnometodologija
ali: "Ali naj
vprašam 'Kaj vam
lahko prinesem'?"
Natakar: "Kaj vam lahko prinesem?"
Študentka: "Eno vrečo neoznačenih
bankovcev prosim"
Natakar: [smeh] "Bojim se, da tega danes
nimamo na meniju"
Študentka: "Potem pa bi Vespo, eno Vespo
prosim"
Natakar: "Kaj je to, tega koktejla ne poznam,
ali je tudi brezalkoholni?"
Študentka: "Ne, to je motor, ki ga izdelujejo v
Italiji, želim si Vespo, da se lahko zapeljem
naokrog po mestu"
Natakar: "Poslušajte, vem, da se to vam zdi
smešno, vendar imam stranke, tako da vas
prosim, da naročite pijačo ali pa zapustite
prostor"
Študentka: "Aha! Pijačo ste imeli v mislih!
Prav, potem bom pa kavo!"
Natakar: "To je bar, ne kavarna! Pripravljam
koktejle, ne kave!"
Kaj vidimo v tej situaciji, kaj se dogaja?

19.

• Pomen zdravorazumske vednosti
za nemoten potek socialnih
interakcij - praktično razumevanje
"Kaj vam lahko prinesem?"
Etnometodologija
ali: "Ali naj
vprašam 'Kaj vam
lahko prinesem'?"
• Razlika s SI: pomeni kot objekt
pogajanj; objekti, ki niso
predmet pogajanj
• Nagnjenost k ustvarjanju reda
(šala, opomnik, frustracija)
• Razlika s fenomenologijo: aktivno
konstruiranje samoumevnosti,
aktivnost
• Razmerje med mikro in makro
družbeno ravnjo (rekurzivnost!)

20.

Dramaturški pristop, ali: "Seveda vem, kako pripraviti
Manhattan!"
• Utemeljitelj Erving Goffman
• Koncept upravljanja z vtisom (impression management)
o Razlika s SI: poudarek na "internaliziranem" sebstvu; poudarek na
"eksternaliziranem" sebstvu, relacija z občinstvom, vendar tudi nenehno
odzivanje in dinamičnost predstavljanja, ranljivost interakcij (nadindividualnost)
• "dramaturška realizacija"

21.

Dramaturški
pristop ali:
"Seveda vem,
kako pripraviti
Manhattan!"
• Fokus na natakarja, zakaj?
• Sodelovalnost med občinstvom in
nastopajočim
• Ranljivost predstavljanja oziroma
predstavljanja sebe

22.

Zaključek (MS1)
• Uvid v (makro) družbenost (družbeni red)
skozi mikroskopski pogled
o Temeljne predpostavke vsakdanjega sveta –
temeljne predpostavke družbenega reda kot
takega (prim. ekonomije)
Simbolični interakcionizem
• Pomeni in pogajanja o pomenih v socialnih
interakcijah, notranji dialog
Fenomenologija
• Tradicija kvalitativnih metod
• Zdravorazumska vednost, subjektivna izkušnja
samoumevnosti in osebni projekti
• Zdravorazumska vednost akterja za
nemoten potek in reprodukcijo reda kot
takega
Etnometodologija
o Nastajanje družbenega reda "od spodaj
navzgor", (makro) socialne strukture niso
enostavno dane, temveč nenehno ustvarjane
• Zdravorazumska vednost, konstruiranje
samoumevnosti
Dramaturški pristop
• Predstavljanje sebe in upravljanje z vtisom,
dinamika uprizoritve in občinstva

23.

Dramaturški pristop
podrobneje
• Mikrosociološki poskus, ki pride najdlje, vendar z
določenimi "slepimi pegami"
o Predstavljanje sebe v vsakdanjem življenju;
Stigma: Zapiski o upravljanju poškodovane
identitete; Azili …
ThePhoto by PhotoAuthor is licensed under
CCYYSA.

24.

Upravljanje z
vtisom
• Dramaturška metafora (življenje kot
gledališče, sebstvo kot akter)
• Upravljanje z vtisom (želene lastnosti,
neželene lastnosti)
• Območje
o Oder
o Zakulisje
o Oboje situacijsko specifično; pomen
"pregrade" oziroma ločenosti;
o dinamičnost oziroma fluidnost:
definiramo glede na dejstvo nastopa
o Ni enako ločnici med javnim in
zasebnim!

25.

• Kaj se zgodi, ko naši nastopi, poskusi upravljanja z vtisom
niso uspešni?
o "tehnike obraza", Sram in družbena organizacija, Stigma
Delo na
"obrazu"
Upravljati
z vtisom
Imeti
obraz
• Socialne interakcije in ustvarjanje vtisa
o Verbalno, neverbalno
o Različni obseg svobode glede na situacije (tudi izjeme)
o Ključno: vsaka socialna interakcija je negotova
interakcija
o Zasledovanje dvojega: vtis in skozi vtis tudi
vzpostavljanje "obraza"
• "delo na obrazu" vs. "upravljanje z vtisom"
o Temeljni element vsake socialne interakcije: zasledovanje
lastnega dostojanstva (in dostojanstva) drugih, vrednost
spoštovanja

26.

Delo na "obrazu"
• Tehnike za ohranjanje obraza (tj.
lastne vrednosti, vrednosti drugih)
o Ko je nastop uspešen …
o Ko je nastop neuspešen …
• Vsaka socialna interakcija s
potencialom za neuspešnost …
• … torej tudi s potencialom za sram
in osramočenost
ThePhoto by PhotoAuthor is licensed under CCYYSA.

27.

Sram in
družbena
organizacija:
vidik
socialnega
akterja
• Kdaj se počutimo osramočeni?
o Neizpolnjena pričakovanja, povezana s
socialnimi identitetami, in zahtevami socialne
situacije: razkorak med pričakovanji in
realizacijo
• Kako se na to odzovemo?
o (telesne manifestacije, kognitivno zavedanje)
o Dodatne tehnike (zaščite) obraza
PREVENTIVNE TEHNIKE
KOREKTIVNE TEHNIKE
o Družbenokulturno specifični repertoarji
"Zdi se, da imajo vsaka oseba, subkultura ali
družba svoj lastni specifični repertoar praks
'reševanja obraza'" (Goffman, str. 216).

28.

Sram in
družbena
organizacija:
vidik socialne
interakcije
• Kaj se zgodi s samo socialno interakcijo, ko
se zgodi "spodrsljaj"?
o Prelom socialne interakcije, začasni
suspenz, ne-red interakcije
o Zahteva po sodelovalnosti, so-odgovornosti
za interakcijo: povrnitev v stanje
organskosti, spontanosti, "prostega teka"
interakcije
o "taktično prezrtje", namerni spregled

29.

Sram in družbena organizacija: družbena funkcija
sramu?
Urejanje družbenega
življenja, vzdrževanje
družbenega reda od
spodaj navzgor
• Spodbuda h konformnosti
"Preventivna" vloga
(konformnost) in
"korektivna" vloga
(korekcije, sodelovalnost)
Instrument zagotavljanja
družbene kohezije, pod
pogojema: investiranosti
v nastop in prizanesljivosti
("obraz" na posojo)
"Če imajo posamezniki univerzalno človeško naravo, razlogov za to ne gre iskati v njih
samih. Treba je upoštevati dejstvo, da družbe povsod /.../ mobilizirajo svoje člane kot
samo-regulirane udeležence v socialnih srečanjih" (str. 213)

30.

Meje in "nevarnosti"
mikrosocioloških pristopov
• Družbena funkcija sramu: spodbujanje preventivnega delovanja in korekcij v socialnih interakcijah,
konformnost
• Kdaj občutimo sram:
o Ko nekaj naredimo (modaliteta delovanja)
o Ko smo percipirani kot neprimerni, neustrezni, neželeni (modaliteta biti)
• Intenzivnost variira: pojav stigme (globoka diskreditacija zaradi delovanja oziroma prakse ali lastnosti, ki
jo posedujemo)
o Razlika med neuspešnostjo nastopa in … skorajda vnaprej diskreditiranimi nastopi v različnih
socialnih situacijah zaradi stigme

31.

Meje in "nevarnosti" mikrosocioloških
pristopov
• Sram torej kot sredstvo družbene kohezije ("lepila družbe") in sredstvo
družbene kontrole, vendar učinkovito sredstvo kohezije pod dvema
pogojema:
o Posameznik ima možnost, da svoj nastop korigira, popravi, uskladi z
normami
o Občinstvo se odpove aktivnemu, pretiranemu sramotenju (zahteva po
sodelovalnosti)
o Sicer: socialni razkroj, družbena disfunkcionalnost, orodje družbenih delitev

32.

Primer revščine
• Revščina (vprašanje neenakosti) in sram
o Neenakomerna distribucija
• Okvir družbenih pričakovanj, ki porajajo
sram kot odziv na neizpolnjevanje,
nedoseganje?
o Samozadostnost, individualnost,
individualna odgovornost,
ekonomska uspešnost
o Neoliberalni pogoji
• Sram: možnost spremeniti; odsotnost
aktivnega sramotenja; grožnja
o Internalizacija oziroma
ponotranjenje stigme

33.

Primer revščine II
• Podatki za Slovenijo, 2023:
o Stopnja izpostavljenosti tveganju revščine: 12,7 %
o Neenakomerna izpostavljenost
Starejše ženske, enostarševska gospodinjstva, najemniki stanovanj, druge neaktivne
osebe
o 2020: prb. 250 000 revnih: upokojenci, delovno aktivni, mladoletni otroci, brezposelni,
druge osebe

34.

Torej, kaj so meje in "nevarnosti" mikrosociološkega
pristopa?
• Sram kot pomembno družbeno čustvo; spodbuda h konformnosti,
spoštovanju norm, za nemoteno delovanje socialnih interakcij
• … vendar ...
• Za pojasniti sram, ki ga čuti Katie: pogled drugam
o POGLED NAVZGOR
o POGLED NAZAJ

35.

EKONOMSKA UREDITEV
DRUŽBENEGA REDA in z njo
povezane KULTURNE
VREDNOTE
NORME STARŠEVANJA
(spolno zaznamovane!)
ZGODOVINSKO
UTRJEVANJE
STRUKTUR, NORM,
PRIČAKOVANJ IN
NEENAKOSTI
(zgodovinski "obraz"
stigmatiziranih revnih)
IDEAL MONOGAMNEGA
RAZMERJA (ZZ)

36.

Torej, kaj so meje in
"nevarnosti"
mikrosociološkega
pristopa?
• Mikroskopski pogled – DA,
ampak ne za ceno
"teleskopskega"
o Prevpraševanje norm,
pričakovanj, družbenih
zahtev

37.

Torej, kaj so meje in
"nevarnosti"
mikrosociološkega
pristopa?
• Mikroskopski pogled – DA, ampak ne za ceno
"teleskopskega"
o Prevpraševanje norm, pričakovanj, družbenih
zahtev

English Русский Rules