Integracija mikro in makro ravni sociološke analize: Bourdieujev poskus

1.

Integracija mikro in makro
ravni sociološke analize:
Bourdieujev poskus
Uvod v sociologijo, 11. december 2024
doc. dr. Nina Perger

2.

Zadnjič ...
• Pregled mikrosocioloških pristopov (simbolični interakcionizem; fenomenologija;
etnometodologija; dramaturški pristop)
• Omejitve mikrosocioloških pristopov: socialne interakcije in situacije, umeščene v
širši družbeni okvir (makro strukture
mikro situacije), prim. Katie, zato:
+ POGLED NAVZGOR
+ POGLED NAZAJ
• Danes: poskus integriranja sočasnosti analize na mikro IN makro ravni družbenega
življenja
+
GIDDENSOVA TEORIJA STRUKTURACIJE
+ BOURDIEUJEV KONSTRUKTIVISTIČNI STRUKTURALIZEM

3.

Bourdieujeva kritika MS pristopov: "sociologizirati
fenomenologijo"
• Osrednja naloga sociologije: "odkriti tako najbolj temeljito zakopane
strukture različnih socialnih svetov, ki sestavljajo družbeni univerzum, kot
tudi 'mehanizme', ki težijo k temu, da zagotavljajo njihovo reprodukcijo ali
transformacijo" (Bourdieu in Wacquant 1992, 7)
• ČE SO STRUKTURE "ZAKOPANE", KJE JIH ISKATI, KAKO JIH ANALIZIRATI?
• Družba obstoji v dveh oblikah eksistence, in sicer:
o Kot objektivnost prvega reda, tj. strukture, ki določajo distribucijo materialnih in
drugih resursov, dobrin;
o Kot utelešena v vsakem posamezniku oziroma agentu – v njegovih mislih, praksah,
občutkih, presojah, sodbah, ki jih podaja o svetu, drugih in sebi

4.

• DVA TIPA OBSTOJA DRUŽBENEGA (v strukturah, v telesih), dve vrsti "branja"
družbenega:
o OBJEKTIVISTIČNO BRANJE
Makro raven družbenega življenja - strukture
• Denimo Durkheimova študija samomora
Nevarnost: spregleda aktivni doprinos agenta (objektivizem: posameznik kot
OBJEKT struktur)
• Problem: posameznik je zavestni agent, ki interpretira svet okoli sebe: "zavest in interpretacije
agentov so ključna komponenta polne realnosti družbenega sveta" (Bourdieu in Wacquant 1992, 9)
o SUBJEKTIVISTIČNO ali KONSTRUKTIVISTIČNO BRANJE
Mikro raven, družbeno življenje v ustvarjanju s strani družbenih akterjev ("socialna
fenomenologija")
Pripoznava veščosti agenta v ustvarjanju in vzdrževanju reda
Nevarnost: kako strukture same oblikujejo agentovo delovanje?

5.

+ SKLEP: opraviti tako samo z objektivističnim kot tudi samo s subjektivističnim
branjem
+ Konstruktivistični strukturalizem: agent kot tisti, ki prispeva k vzdrževanju
družbenega reda, vendar to počne na ozadju lastne družbene sooblikovanosti
Družbeni
agent
Družbeni
svet

6.

Zgodovina koncepta
habitusa
• Dolga zgodovina koncepta habitusa
• "navada" v razmerju s "habitusom"
• Formiranje disciplinarnih meja
o Delovanje kot mehanski odziv na specifični
dražljaj (dražljaj - odziv)
• EMILE DURKHEIM: "splošna dispozicija uma in volje,
na ozadju katere [posameznik] vidi stvari v
splošnem na določen način"
• MARCEL MAUSS: telesne tehnike, telesne prakse med
različnimi družbami in družbenimi skupinami
o Družbene, ne individualne variacije
o Generativnost oziroma produktivnost habitusa:
"popolnoma opremljen za delovanje v različnih
pogojih"

7.

Zgodovina koncepta habitusa
• NORBERT ELIAS: habitus kot posamezniku
"notranji [oziroma ponotranjeni] usmerjevalni
mehanizmi, "druga narava" (predzavestna
raven), "psihični habitus"
• PIERRE BOURDIEU, habitus kot utelešen način
orientiranja v svetu in k svetu
o "[rečem] habitus ravno zato, da ne rečem navada"
o Delovanje posameznika, ki:
NI (samo) namensko in zavestno,
NI mehansko, temveč
JE generativno, produktivno: PRAKTIČNI ČUT /
PRAKTIČNA VEDNOST / PRAKTIČNO ZAVEDANJE
Analogija jezika

8.

• KAJ? Habitus kot sistem
dispozicij, predzavestni vzorci
nagnjenosti (inklinacij) k
določenim načinom mišljenja,
zaznavanja, čutenja in delovanja
v svetu
o Analogije igre: čut za igro
• KAKO SE OBLIKUJE?
o Izpostavljenost družbenim
pogojem, ki se razlikujejo
glede na družbeno pozicijo
agenta
Kaj torej je habitus in
kako se oblikuje?

9.

Kako se oblikuje?
DRUŽBENI
POGOJI
•?
•Glede na
pozicijo
DRUŽBENA
POZICIJA
•Sistem
dispozicij
HABITUS

10.

DRUŽBENI POGOJI, ki formirajo habitus
LUCIJA
MARTINA
• Hčerka dveh visoko izobraženih
staršev
• Hčerka nižje izobraženih staršev
o Visoke izobraževalne aspiracije
o Investiranost v izobraževanje
• Samoumevnost nadaljevanja
izobraževanja na univerzitetni ravni
o Potrditve s strani neposrednega
socialnega okolja in izobraževalnega
sistema ž
• = odnos do izobraževanja in
prihodnosti (habitus kot orientacija
v svetu in k svetu)
• Nenaklonjenost izobraževalnim
aspiracijam
• Pomanjkljiva podpora neposrednega
socialnega okolja in pomanjkljive
spodbude izobraževalnega sistema
• = odnos do izobraževanja in
prihodnosti (habitus kot orientacija
v svetu in k svetu)

11.

DRUŽBENI POGOJI,
ki formirajo
habitus*
Lucija
Pravzaprav sem že veliko vedela, ko sem začela
hoditi v šolo. Mislim, pisanje, branje, računanje,
vse, bolj ali manj. In bila sem /.../ precej
napredna. Pravzaprav sem vedno bila najboljša
učenka, odkar sem začela hoditi v šolo. Nikoli
nisem imela nobenih težav. Bila sem dobra v vsem.
Ja, bilo mi je zelo težko, v sedmem razredu, ko sem
razmišljala, kaj želim biti v življenju [smeh]. To
me je zelo mučilo in nenehno sem spreminjala svoje
interese, ker sem bila dobra v vsem. In potem sem
imela velike načrte za prihodnost.
*po Vučković Juroš (2022), "I have always thought that, if I am poor, I'm also supposed to study
poorly". Communist and post-communist studies 55, 62-83.

12.

DRUŽBENI POGOJI,
ki formirajo
habitus*
Martina
Oče je vedno spodkopaval mojo samozavest … Ker se
mu je zgodilo nekaj slabega in je potem ves čas
govoril tako … Rekel je, ker smo bili revni in tako
… potem, ko sem želela iti v šolo, je rekel 'Ne
hodi' … In nekateri [sorojenci] ga niso poslušali …
Samo jaz in moja sestra sva ga poslušali.
Bilo je preveč, nisem mogla /.../ ne vem, če bi
sploh lahko opravila, morala bi hkrati delati in
vse to skupaj … Prijavila sem se na državni
maturitetni izpit … in sem se učila hrvaščino in
angleščino … ampak potem sem mislila, da ne bom
mogla opraviti in sem odnehala /.../ Mislim, da ne
bi bila sprejeta.
*po Vučković Juroš (2022), "I have always thought that, if I am poor, I'm also supposed to study
poorly". Communist and post-communist studies 55, 62-83.

13.

• Večji pomen zgodnejših, "primarnih" izkušenj
(izpostavljenosti nizu družbenih pogojev)
o Družina kot ključni dejavnik formiranja habitusa
(dejavnik socializacije), "družinski mikrokozmos",
vendar:
DRUŽBENI POGOJI
DRUŽINA, KI JE SAMA UMEŠČENA V SPECIFIČNI NIZ
DRUŽBENIH POGOJEV
o Mikropedagoška dejanja: kaj je agentu "namenjeno",
kaj mu pritiče, kaj se "spodobi, za takšne kot smo
mi", formiranje v skladu s pozicijo
o = PRIMARNI HABITUS
• Naknadne izkušnje v socialnem svetu skozi prizmo
primarnega habitusa
o Socializacija v "specializiranih institucijah"
o = SEKUNDARNI HABITUS
Primarno
Družbeni
socialno
agent
okolje

14.

DRUŽBENA POZICIJA
•?
DRUŽBENI POGOJI
• Glede na pozicijo
HABITUS
• Sistem dispozicij

15.

DRUŽBENA POZICIJA:
Diferenciacijski načeli ekonomski in kulturni
kapital
KAJ TOREJ DOLOČA DRUŽBENO POZICIJO in s tem
družbene pogoje, v okviru katerih se oblikuje
habitus?
DRUŽBENA DIFERENCIACIJA
• DVE KLJUČNI DIFERENCIACIJSKI NAČELI
DRUŽBENA POZICIJA - [DRUŽBENI POGOJI] HABITUS KOT SISTEM DISPOZICIJ
o Ekonomski in kulturni kapital:
KOLIČINA IN STRUKTURA KULTURNEGA IN
EKONOMSKEGA KAPITALA
• DRUŽBENA DIFERENCIACIJA
DRUŽBENA STRATIFIKACIJA
• DRUŽBENA STRATIFIKACIJA

16.

• Utelešeni kulturni kapital
o "trajne dispozicije duha in telesa"
o Kulturni kapital okusa
o "druga narava", "sestavni del osebe"
• Objektificiran oziroma popredmeten
kulturni kapital
o Kulturni kapital, ki "živi" v
objektih
• Institucionaliziran kulturni kapital
o Podeljen s strani institucije
• Ekonomski kapital
• PRAVILA KONVERZIJE
Kulturni in ekonomski
kapital

17.

Količina+
KK+
EK+
Kulturne distinkcije in
vprašanje diferenciacije
in stratifikacije
• Empirične raziskave in
indikatorji ekonomskega
in kulturnega kapitala
o Bourdieujeva študija
Distinkcije (1960',
Francija)
o Sodobnejše študije, npr.
Will Atkinson (2010',
Združeno kraljestvo)
KK-
EKKoličina-

18.

Kulturne distinkcije: odnos do
hrane, prakse prehranjevanja
• Prehranjevanje kot UŽITEK, RITUAL
o "iz obroka ustvariti družbeno
ceremonijo" (Bourdieu 2010, 194)
o Svežina, kvaliteta, zdravje, etične
dimenzije, okoljski vplivi
o KK > etične in politične dimenzije;
raznovrstna, lahka hrana
o EK > manj etičnih in političnih
dimenzij, bolj okus, reprezentacija
• Prehranjevanje kot MATERIALNOST,
FUNKCIONALNOST
o Primarni dejavnik je cena, sitost,
ostalo postranskega pomena

19.

Kulturne distinkcije: kulturni
okus glede na televizijske
programe
• Čas, namenjen gledanju
televizije
• Dominantni razred:
abstraktne teme
• Dominirani razred: "drama
vsakdanjega življenja"

20.

Kulturne distinkcije: odnos do
športa in hobiji
• Kulturno distinktivna
orientacija do športa:
o Asketska praksa, mentalna
sprostitev, skrb zase
(mentalno zdravje,
fizično zdravje),
samokultivacija
o Zabava in druženje,
kontaktni in ekipni
športi
• Vprašanje kulturne in
ekonomske dostopnosti
• Variacije v stopnji
participacije

21.

Kulturne distinkcije in izbira
študija
• Množičnost izobraževanja in
obljube meritokracije
(družbena mobilnost)
• Restratifikacija skozi
izobraževanje
o Obšolske aktivnosti
o Izbira študija

22.

23.

Kulturne distinkcije in
telesne modifikacije
• Odnos do pirsingov in tatujev
o Trend naraščanja med vsemi razredi (najmanj v
srednjem razredu), vendar:
Pirsingi v ušesu vs. drugje na telesu
Vsebinski vidik, razlika med dominiranim in
dominantnim razredom

24.

Zaključek
Družbene strukture
• Integriranje mikro ravni
družbenega življenja z makro
ravnjo družbenega življenja
• Sociologizirano pojasnjevanje:
o Mikro praks družbenega agenta
na ravni njegovega
vsakdanjega življenja z
ozirom na družbeno
sooblikovanost (pogoji,
pozicija)
Družbeni pogoji
Družbena pozicija
Habitus kot sistem dispozicij
Vsakdanje življenje agenta,
njegove vsakdanje prakse
Samoumevnosti
vsakdanjega sveta