Ideologije vizualnega. Glasbeni videospoti 1: Umetniška forma, presežna vrednost in sistemski upor

1. Temeljni pojmi 1: Ideologija Glasbeni videospoti 1: Umetniška forma, presežna vrednost in sistemski upor;

Ideologije vizualnega, 26.2.2026
Temeljni
pojmi
1:
Ideologija
Glasbeni videospoti 1: Umetniška
presežna vrednost in sistemski upor;
forma,

2. Pojem ideologije (Williams)

Raymond Williams: Keywords: A Vocabulary of
Culture and Society (1976/1983)
Pojem ideologije se prvič pojavi v angleščini leta
1796 (prevod francoskega ideologic)
Napoleonova raba: proti demokratični ideologiji
razsvetljenstva, ki je suverenost dajala ljudem, ki
je niso zmogli udejanjati
Ta raba ostane prisotna tudi pozneje:
delegitimacija demokratičnih in socialističnih
politik
DRUG POMEN: abstraktna, nepraktična oziroma
fanatična teorija

3. Pojem ideologije (Williams)

Scott: “Ideology, by which nickname the French ruler used to distinguish
every species of theory, which, resting in no respect upon the basis of selfinterest, could, he thought, prevail with none save hot-brained boys and
crazed enthusiasts” (1827).
Kontinuiteta med konservativno kritiko in pejorativnim pomenom, ki ga
izrazu data Marx in Engels v Nemški ideologiji (1845-7).
Marx in Engels termin uporabljata v kritiki njunih radikalnih nemških
sodobnikov…
Ideologija kot camera obscura
Svet je obrnjen na glavo. Ideologija=ideja, da ideje vladajo svetu
Marx: Contribution to the Critique of Political Philosophy: “The distinction
should always be made between the material transformation of the
economic conditions of production … and the legal, political, religious,
aesthetic or philosophic – in short, ideological – forms in which men become
conscious of this conflict and fight it out.”

4. Pojem ideologije

»Vladajoče misli niso nič drugega kot idejni izraz vladajočih materialnih
razmer, torej misli njegovega gospostva. Individui, ki sestavljajo vladajoči
razred, imajo poleg drugega tudi zavest in zato mislijo; kolikor torej kot
razred vladajo in določajo celotni obseg neke zgodovinske epohe, delajo to,
kar je samo po sebi razumljivo, v vsej razsežnosti, vladajo poleg drugega
torej tudi kot misleči, kot producenti misli, urejajo produkcijo in
distribucijo misli svojega časa; tako so torej njihove misli vladajoče misli
epohe« (Marx in Engels, Nemška ideologija 1979, 57).
Max Stirner:“človeštvo /.../ včasih razdeljeno na dva razreda: kultivirane in
nekultuvirane. Prvi, v kolikor so vredni svojega imena, se ukvarjajo z
mišljenjem in nazori. /.../ Zahtevajo podložno čislanje misli, ki jo samo
razpoznajo. /.../ Hierarhija je dominacija misli, dominacija prikazni duha!”
(Stirner 2014, 66).
Kritika radikalnega indvidualizma (Stirnerjev anarhizem), “malomeščanskih
socialistov”, “kavč socialistov”, “mlado-heglovcev”,

5. Pojem ideologije

Mišljenje: delovanje
buržoazija-proletariat
kapitalistični razred-delavski razred

6. Pojem ideologije (Williams)

V Marksistični tradiciji imamo dvojni, medsebojno prepleten pomen
ideologije: 1.) ideologija kot iluzija, 2.) ideologija kot način vladanja, ki izhaja
iz materialnega interesa vladajočega razreda.
Pojavi se tudi “proletarska ideologija” (kot pozitiven termin) in “buržoazna
ideologija” (kot negativen).
Distinkcija: ideologija in znanost! - Engels: Ideologija se konča, ko ljudje
spoznajo realna materialna razmerja in svojo pozicioniranost znotraj njih: to
je “znanstvena” zavest, ki je v skladu z materialno realnostjo – Ideja, da je
marksizem prava znanost!
KONCEPT IDEOLOGIJE IMA MOČNO VIZUALNO DIMENZIJO: 1.) VPRAŠANJE
PERSPEKTIVE, 2.) VPRAŠANJE ILUZIJE (KI JE ODVISNA OD PERSPEKTIVE), 3.)
VPRAŠANJE “PRAVILNEGA” VIDENJA SVETA (“ni vsega mogoče videti od
vsepovsod)

7.

8. Teoretski pristopi k analizi vizualnega

Semiotika (znaki, simboli - redukcija na tekst?)
Analiza afektov
Kulturna analiza
Diskurzivna analiza
Fenomenologija
Vizualni viri: fotografije, videji, reklame,
umetniška dela, spletne strani, itd.
Metode zbiranja podatkov: participacija,
fotograf na terenu, vizualni dnevniki, skice, opisi

9. Metode

Mesto konteksta: primerjalna m., zgodovinska
m., geocoding, socialna semiologija časa, avtoetnografija
Mesto avtorja: urbana etnografija (opazovanje z
udeležbo, intervjuji), primerjalna metoda
Mesto podobe kot take: interpretacija
kompozicije, analiza vsebine, socialna
semiologija
Mesto sprejemanja: javnomnenjske ankete,
urbana etnografija, angažirano raziskovanje

10. Vizualne metode in etična vprašanja

Avtorske pravice
Soglasje
Privatnost
Učinki diseminacije vizualnih
materialov (privatni videji)

11. Madonna – „Like a prayer“ (1989)

12. Madonna – „Like a prayer“

MADONA – LIKE A PRAYER, 1989
Life is a mystery
Everyone must stand alone
I hear you call my name
And it feels like home
When you call my name, it's like a little
prayer
I'm down on my knees, I wanna take you
there
In the midnight hour, I can feel your power
Just like a prayer, you know I'll take you
there
I hear your voice
It's like an angel sighin'
I have no choice
I hear your voice
Feels like flying
I close my eyes
Oh God I think I'm fallin'
Out of the sky
I close my eyes
Heaven help me

13. Citat za prebrat

It is worth emphasising that there is no single or
‘correct’ answer to the question ‘What does this image
mean?’ or ‘What is this ad saying?’ Since there is no
law which can guarantee that things will have ‘one,
true meaning’, or that meanings won’t change over
time, work in this area is bound to be interpretative a debate between, not who is ‘right’ and who is
‘wrong’, but between equally plausible, though
sometimes competing and contesting, meanings and
interpretations. The best way to ‘settle’ such contested
readings is to look again at the concrete example and
try to justify one’s ‘reading’ in detail in relation to the
actual practices and forms of signification used, and
what meanings they seem to you to be producing.
(Stuart Hall, The Work of Representation, 1997: 9)

14. Glasbeni video

Kulturni obrat: družbene kategorije niso naravne, temveč
konstruirane
Kritična vizualna metodologija (Gillian Rose): podobe je treba jemati
resno, potrebno je misliti njihove družbene pogoje in učinke, njihove
načine distribucije in svoje lastne principe gledanja
Literatura o analizi glasbenih videov (Lori Bruns, Stan Hawkins, Carol
Vernalis, itd.)
Imaginarij pop-kulture ni nekaj banalnega in nevrednega
poglobljene analize (razred, rasa, spol)
Glasbeni video – format potrošniške in masovne kulture ter eden
najznačilnejših kulturnih artefaktov poznega kapitalizma
Znanstveni pristop: onkraj dobrega in slabega

15. Citat za prebrat – znanost o kulturi

Kulturne študije so konceptualizirale popularno kot raziskovalni objekt
na povsem drugačen način. Ključne osebnosti britanskih kulturnih
študij so zavrnile idejo, da bi lahko popularno zajeli s seznamom vseh
stvari, ki jih »ljudstvo« počne ali ima, kar ga na koncu zreducira na
preprosto tržno kategorijo. Še pomembneje pa je, da so dekonstruirali
vsakršen pristop, ki je popularno kulturo umeščal v preproste
normativne kategorije ne glede na to, ali so popularno obsojale ali
hvalile. V prvem primeru so popularno (kot komercialno, banalno, ki
nagovarja najnižji skupni imenovalec; ki je namenjeno »kulturnim
tepcem«, kooptirano itd.) običajno postavili v nasprotje z umetnostjo
(kot intelektualno sofisticirano, kritično, ustvarjalno, avtentično, ki
nagovarja elito in avtonomne posameznike itd.) in ljudsko kulturo
(avtentično, ki izhaja iz »ljudstva« in ga nagovarja; to so običajno
pripadniki marginaliziranih ali zatiranih skupin). /…/ Takšne kategorije
razdelijo kulturne formacije na estetske norme: dobre in slabe,
kompleksne in preproste – in politične možnosti: dominacijo,
soudeležbo in opozicijo. (Grossberg, 2025, ?)

16. Glasbeni video in vprašanje avtentičnosti

V današnji obliki se razvije v Britaniji kot promocijsko sredstvo
1981 – rojstvo MTV-ja
Videospot kot stičišče 1.) umetnosti (fine arts/avant-garde), 2.) masovnih
medijev, vernakularne (sub)kulture, 3.) novih medijev, 4.) novih tehnologij
(Wollen)
Videospot in težavnost razločevanja med televizijo in video umetnostjo,
med avantgardo in kičem, med visoko in nizko kulturo, itd.
Postmodernizem: replikacija, apropriacija in simulacija
Poudarek na postprodukciji, tehnologijah in strategijah
reprodukcije/distribucije – korak stran od imperativa avtentičnosti in žanrske
čistosti
Wollen: Music video is a form of the adolescence of post-modernism. It still holds the utopian possibility of being on its
way to somewhere else, somewhere which is not necessarily television, but could be displaced into another kind of form and
institution, by a knight’s move. That is why music video is worth listening to, watching, theorising, learning from.

17. Glasbeni video in vprašanje avtentičnosti

Glasbeni video – format potrošniške in masovne kulture ter eden
najznačilnejših kulturnih artefaktov poznega kapitalizma
Vloga MTV-ja pri komodifikaciji in komercializaciji glasbe
Skupna genealogija pop glasbe in videospota (Prince,
Madonna, Michael Jackson, Duran Duran, A-ha)
Walter Benjamin: umetnost in masovna reprodukcija podobe ter
izguba avtentičnosti
Glasbeni videospot in nezmožnost ločevanja med programsko
vsebino in oglasom (glasbeni video je sekundarni produkt
(reklama) za drugo kulturno formo (Peter Wollen, Ways of
thinking about music video (and post-modernism))
Glasbeni video je obenem „promo“ in „produkt“, ki je spremenil
naravo popularne glasbe
„MTV je shizofreni simulaker multipliciranih originalov, ki
absorbira druge kulturne forme in opušča ideologije principa
realnosti“ (Kaun-Hsing Chen)
Glasbeni video v času interneta ni več sekundarni produkt
(Railton Watson)
Zaton glasbenega videa (TikTok in Spotify?)

18. Glasbeni video in grafiti

Ključen vpliv „formatov“ na vsebino: moda, grafiti, glasbeni video,
itd.
Metodološka izhodišča: kontekst, namen, recepcija (grafita)
„Ni teksta brez konteksta“
„Prostor in čas grafita nista nikoli izbrana naključno: vsak je
specifičen za svoje mesto, dekorira ali pa napada objekt, na
katerega je našprican, v točno izbranem trenutku. S prostorom in
časom ima aktiven odnos. Če zanemarim ali celo abstrahiram mesto
in čas njegovega nastanka, ga oropam njegove celovite vsebine.“
(Velikonja, 2022, 35)
Grafiti in videospoti so mejni primeri „vizualne umetnosti“:

19. Glasbeni video in grafiti

„Graffitique estetika ali celo grafitarstvo in street art
sama se čedalje bolj in na veliko pojavljata v
oglaševanju, marketingu, potrošništvu, Modi, dizajnu,
arhitekturi, popularni kulturi ter celo mainstream
politični propagandi – po navadi za izdelke, akcije in
osebnosti z ulično kredibilnostjo kot del coolhunting
pristopov, pristopov napovedovanja trendov.“ (Velikonja
2022, 46)
„Razkriva se, da je poprej očem skrita subkultura
tako rekoč prodrla v vse pore vsakdanjega
(potrošniškega) življenja, in sicer s pomočjo prvotne
estetske inkorporacije in z nadaljevanjem tega
trenda v obliki blagovne inkorporacije, kjer je
sicer postala še en navaden produkt, čakajoč na
trgovskih policah in kličoč po nakupu.« Trojna
udomačitev torej – estetska, komercialna in
ideološka –, zaradi česar se tovrstna
ustvarjalnost razosti, zgladijo se njeni
transgresijski robovi, izgubi se kritična
nastrojenost in utiša njena uporniškost.“
(Velikonja 2022, 47)

20. Glasbeni video in grafiti

Špela Grošelj, Nostalgija, 2017
Tina Maze, My Way is My
Decision, 2013

21. Primer 3: Oliver Tree & David Guetta: Here we go again

Primer 3: Oliver Tree & David Guetta:
Here we go again

22. Ustvarjanje presežne vrednosti v umetnosti

Ustvarjanje presežne vrednosti se ne
dogaja samo na ravni materialne
produkcije
Institucionalna teorija umetnosti (DD‘ U-U‘)
paralelnost med produkcijo presežne
vrednosti in podeljevanjem statusa
umetnine
Prazna definicija umetnosti: vse je
(lahko) umetnost (če se le znajde v
umetniškem okviru)

23. Ustvarjanje presežne vrednosti v umetnosti

Andy Warhol (1928 – 1987)
– estetizacija trivialnih
konzumerističnih objektov
Yve Klein: Leta 1958 v
galeriji razstavi nič kot
„posebno umetniško
senzibilnost“
Umetnost kot način
„ustvarjanja zlata
(kapitala) iz nič“

24. Primer: avtsajderska umetnost

Alfred Wallis (18551942) - odkrijeta ga
Ben Nicholson in
Cristopher Wood

25. Primer: avtsajderska umetnost

- E. J. Bellocq (1912) –
serija „uličnih“ fotografij

26. Vprašanje „revolucionarne umetniške forme?

Umetnost je po svoji formi kapitalistična:
Marcuse: sovpadanje
političnega in estetskega,
revolucionarne vsebine in
umetniške kvalitete
Frederic Jameson: starejši modernizem še deloval na način
»vsebinske provokacije«, saj je postviktorijansko meščanstvo
njegove forme in etiko dojemalo kot »grdo, neubrano, nerazumljivo,
škandalozno, nemoralno, prevratniško in nasploh kot
'protidružbeno‘«.
»Kar se tiče postmodernističnega upora proti vsemu temu, pa je
treba poudariti, da njegova lastna ofenzivnost – od obskurnosti in
seksualno eksplicitnih materialov do psiholoških nečednosti in
odkritega izražanja družbenega in političnega uporništva, ki
presega vse, kar si je bilo mogoče zamisliti v najbolj ekstremnih
momentih visokega modernizma – nikogar več ne vznemirja in da
je ne le sprejemana z največjo prizanesljivostjo, marveč je tudi sama
institucionalizirana in je v skladu z uradno oziroma javno kulturo
zahodne družbe.« (Postmodernizem, str.11 )

27. Upornost subkultur?

Subvertiranje in revolucioniranje
kapitalizma je veliko bolj paradoksno,
kot je to videti na prvi pogled, saj ima
kapitalizem v svoje temelje vgrajeno
zapoved po nenehnem
revolucioniranju in subvertiranju
(Peter Klepec, Dobičkonosne strasti)
Proizvajaj raznoterost in proizvedel boš tržno nišo.
Tudi najbolj čudne afektivne tendence so v redu –
dokler prinašajo denar. Kapitalizem pričenja
intenzivirati ali diverzificirati afekt, a le zato, da bi iz
njega iztisnil presežno vrednost. Kapitalizem ugrabi
afekt, da bi intenziviral potencialni profit. Afekt
dobesedno valorizira. Kapitalistična logika presežne
vrednosti pričenja prevzemati polje odnosov, ki je
tudi področje politične ekologije, etično polje upora
/…/ zdi se mi zdi, da obstaja določeno sovpadanje
med dinamiko kapitalistične moči/oblasti in
dinamiko upora.
(Brian Massumi, s User‘s Guide to Capitalism and
Schizophrenia)

28. Upornost subkultur? Demokratičnost mainstreama?

One of the great ironies of the second half of
the twentieth century is that while rock has
involved millions of people buying a massmarketed, standardized commodity (CD,
cassette, LP) that 12 introduction is available
virtually everywhere, these purchases have
produced intense feelings of freedom,
rebellion, marginality, oppositionality,
uniqueness and authenticity. (Keir
Keightley)
Simon Frith observes that while “the standard line
of rock ’n’ roll history is that an authentic (that is,
folk) sound is continually corrupted by commerce, it
could equally well be argued that what the history
actually reveals is a commercial musical form
continually being recuperated in the name of art and
subculture.” In other words, major labels may have
been too influenced by anti-¬commercial
impulses. (Eric Waisbard, Top 40 Democracy)

29. The Buggles – Video Killed the Radio Star

The Buggles –Video Killed the Radio Star
Prvi video ob začetku
MTV-ja (1981),
emblematičen status
Govori o tranziciji
(radio-televizija) in
estetizira to isto
tranzicijo
Strah pred
avtomatizacijo in
manufakturo popa

30. Primer 1: Nirvana

31. Nirvana

NIRVANA: SMELL LIKE TEEN SPIRIT
(1991)
With the lights out, it's less
dangerous
Here we are now, entertain us
I feel stupid, and contagious
Here we are now, entertain us
A mulatto, an albino
A mosquito, my libido
Yeah, hey, yay
And I forget, just why I taste
Oh yeah, I guess it makes me
smile
I found it hard, it's hard to find
Oh well, whatever, never mind

32. Primer 2: Charlie XCX –Break the Rules (2014)

33. Charlie XCX –Break the Rules (2014)

CHARLIE XCX – BREAK THE RULES
(2014)
I don't wanna go to school
I just wanna break the rules
Boys and girls across the
world
Putting on our dancing shoes
Going to the discotheque
Getting high and getting
wrecked
I don't wanna go to school
I just wanna break the rules

34. Zaključek

Upor kot pop-kulturni produkt
if you’re going to police me anyway, I’ll perform
the crime - (najstniška delikventnost)
“we’re gonna wreck this place” – pop-punk
pristop
Ženski bes/ženska moč zapakirana v
mainstream format

35. Primer 4: Oliver Tree & Robin Schulz– Miss you

Primer 4: Oliver Tree & Robin Schulz–
Miss you

36. Temeljni pojmi 1: Ideologija Glasbeni videospoti 1: Umetniška forma, presežna vrednost in sistemski upor;

Ideologije vizualnega, 26.2.2026
Temeljni
pojmi
1:
Ideologija
Glasbeni videospoti 1: Umetniška
presežna vrednost in sistemski upor;
forma,