Predmet_150261

1.

Kreativne in kulturne
industrije

2.

Povezani pojmi
• Kulturne industrije
• Kreativne industrije
• Kreativna ekonomija
• Kreativni razred
• Kreativno mesto
• … RAZLIČNI POMENI

3.

Kulturne industrije
• Izraz kulturne industrije izvira iz
Frankfurtske šole:
• Skupina družboslovcev in filozofov, ki med obema
svetovnima vojnama delujejo v Frankfurtu
• Se napajajo iz marksizma, a so do njega tudi
kritični; kombinacija s (Freudovo) psihoanalizo,
proučevanjem estetike modernizma itd.
• Z vzponom nacizma so člani FŠ – večinoma Judje –
pobegnili v ZDA in Zahodno Evropo
• Theodor Adorno (1903–1969), Max Horkheimer (1895–
1973), Herbert Marcuse (1898–1979), Walter Benjamin
(1892–1940) …

4.

Kulturne industrije
• Izhodišča:
• Kapitalizem je sistem, ki sloni na
potrošništvu in gospodarski rasti +
novih načinih nadzora (kjer pomembno
vlogo igrajo množični mediji in
popularna kultura + racionalna
znanstvena organizacija produkcije
(fordizem))
• Na začetku so se teoretiki množične
kulture bali, da ta izziva družbeno
avtoriteto; FŠ trdi ravno obratno: pop
kultura avtoriteto ohranja; na to kaže
vse večja stabilnost družbenega sistema
po 2. svetovni vojni
• Adorno in Horkheimer: kulturo v
takratni fazi kapitalizma opišeta skozi
pojem kulturna industrija. Kulturna
industrija podpira ideologijo
kapitalizma.
• Popularna kultura industrijska
proizvodnja potrošniškega blaga za
masovno družbo: produkti so homogeni in
predvidljivi
• Pasivni potrošniki: ljudje mislijo, da
so svobodni, avtonomni, ampak niso,
svoboda omejena na izbiro potrošniškega

5.

Kreativne in kulturne
industrije
• Premik v smer kreativne ekonomije in
redefinicija kreativnih in kulturnih
industrij (osemdeseta, predvsem
devedeseta) – formulacija „kreativne in
kulturne industrije“
• Vpliven dokument Creative Industries
Mapping Document (1998), ki ga pripravi
angleška vlada in v katerem definira in
mapira kreativne sektorje … Te definicije
se potem pojavijo v drugih nacionalnih in
nadnacionalnih politikah
• ZN: „Kreativna ekonomija je eden od
najbolj dinamičnih sektorjev v globalni
ekonomiji z veliko transformacijsko močjo
za družbenoekonomski razvoj. Kreativna
ekonomija se ukvarja z povezovanjem
ekonomije, kulture, tehnologije in
družbenih aspektov. Posedovaje
kreativnosti je ključno gonilo, sektor je
skoncentriran okoli produktov in
servisov, ki imajo kreativno vsebino,
kulturno vrednost in tržne cilje.
Kreativne dobrine in servisi so odporni
produkti, saj se nanašajo na ideje,

6.

Fokus: Južna Koreja
• Hallyu ali korejski val
• https://unctad.org/news/k-pop-blueprint-drawinginspiration-south-koreas-creative-industries
• Korejski val (Hallyu): izraz prvič uporabljen v
kitajskih medijih l. 1999 in označuje fenomen
mladih Kitajcev, ki entuziastično spremljajo
korejsko popularno kulturo (K-pop, drame, film)

7.

Turbulentna zgodovina
20. stoletja
• japonska kolonizacija (1910-1945)
• korejska vojna (1950-53)
• politično in družbeno zatiranje v
povojnih letih (avtoritarna oblast
Syngman Rhee)
• in zatiranje uporov v času vojaške
oblasti (1961-93)
• Močna cenzura kulture
• Nizka podpora vojaški oblasti po
nasilnih protestih v osemdesetih, zato
preusmeritev pozornosti od politike na
šport, seks (erotične filme in revije)
in film/TV (poskus pasivizacije
potrošnikov)

8.

Komercializacija
in vzpon
K-popa,
• Presednik
Kim Young
Sam:
poročilo o filmu l. 1994
K-filma
in K-drame
• Prej popularna kultura
ideološko orodje,v
devetdesetih postane
industrija
• Državno in zasebno vlaganje v
novo industrijo, gradnja
infrastrukture:
• Npr. film – ustanavljanje
filmskih akademij, filmskih
revij, gradnja studiev in
kinodvoran, spodbujanje domače
cinefilije
• Nastanejo prvi filmski
festivali: Ženski filmski
festival, Seulski Queer
filmski festival, Human Rights
Watch filmski festival,
IndieForum festival in
največji, Busanski filmski
festival

9.

Primer: Komercializacija in
vzpon Novega korejskega filma
• Nova vsebina in nova
estetika: mladi režiserji,
žanrsko in komercialno
usmerjeni
• Žanrska difuzija: žanre
manipulirajo, mešajo s
prijemi art kina, jim dajo
korejski pečat, napajajo
se pri evropskih filmih,
tajvanskih art film, B
filmih, hongkongških kungfu filmih …
• Park Chan-wook
(Trilogija maščevanja,
Služkinja), Bong Joon-ho
(Host, Snowpiercer,
Okja, Parazit); Yeon
Sang-ho (Vlak v Busan ;
Lee Chang dong (Secret
Sunshine, Pepermint
Candy, Poetry, Burning)
(če želi kdo pogledat

10.

• „Mehka moč“ („Soft power“, Joseph Nye)
• Glasba: BTS; Psyjev Gangnam Style, Black Pink …
• Film: Fenomen korejskega filma zanimiv, ker je
srednje velika nacionalna kinematografija, ki
lahko tekmuje oz. tudi premaga hollywoodske filme
na domačem trgu (od leta 2000 korejski filmi
predstavljajo preko 50% vseh prodanih vstopnic na
trgu). Hkrati globalno uspešen.
• TV drame, stripi, animacija, videoigre
• Zvezdniški sistem
• Nove platforme potrošnje popularne kulture

11.

12.

Hallyu turizem (Martin Roll,
2018)
• Efektivno upravljanje stičnih točk in podpora korejske vlade
• Dizajniranje mesta, vlaganje v kulturne industrije:
Multimedijski kulturni centri
• Podjetja vstopajo v turizem: SM Entertainment – SMTown
Travel; CJ E. K Culture Valley
• Prilagoditev turističnih paketov – po poteh priljubljenih
dram, filmov, ekskluzivni vstop na prizorišča snemanja,
koncertni paketi …
• Korejska turistična organizacija (KTO): naročanje K-pop
koncertov v tujini, ki bi promoviral Korejo v Franciji.
Terenske raziskave: 9 od 10 fanov želi v Korejo, več kot 75
% jih dejansko gre
• Kampanje in ambasadorji države: I Seoul U
• K-Style hub – multimedijski centri narejeni za promocijo

13.

• Integracija kulturnih in
kreativnih panog za brandanje:
Feel the rhythm of Korea

14.

Kreativni
razred in
kreativno
mesto
• Richard Florida: The Rise
of the Creative Class
(2002)
• sodobne rasti ne
poganjajo več tovarne,
prometne poti ali poceni
delovna sila ampak
človeški kapital
• Kreativni razred: visoko
izobražen del populacije;
raznoliko poklici, kjer
je ključna ustvarjalnost,
reševanje problemov,
generiranje idej in
intelektualna inovacija.

15.

Kreativno
mesto
• Sodobna mesta in regije uspevajo zato,
ker znajo privabiti in zadržati
ustvarjalne, visoko izobražene kadre.
• Zakaj so ena mest pri tem uspešna,
druga ne?
• 3T model – Tehnologija, Talent,
Toleranca

16.

Primer:
Ihwa,
Seoul
• Južna Koreja + kulturne
industrije + branding
mesta (kot kreativnega,
kulturno bogatega)
• Članek Arts-led
revitalization,
overtourism and community
responses: Ihwa Mural
Village, Seoul (Park in
Kovacs)
• Prenova ali
revitalizacija mesta s
pomočjo umetnosti
• Mestni projekt “Art in City”:
umetniška revitalizacija soseske
Ihwa

17.

Umetniška
revitalizacija
soseske Ihwa
• Mediatizacija, turistifikacija,
gentrifikacija
• Posledica: Upor lokalcev

18.

• Kritike Floride? Kritika sodobnih diskurzov o
kreativnih industrijah, mestih, razredih …?