Predmet_145947 (2)

1. TEDENSKI UČNI NAČRT PREDAVANJ PRI PREDMETU EPISTEMOLOGIJA– ZIMSKI SEMESTER 2025-2026

red. prof. dr. Franc Mali

2. UVODNA PREDSTAVITEV PREDMETA

- Predstavitev ciljev predavanj in seminarja pri predmetu
- Obveznosti pri predmetu (opravljeni končni izpit ali pozitivno
opravljena 2 kolokvija, krajša seminarska naloga, 65% obvezna
prisotnost);
- Obvezna in priporočena literatura (glej spletni referat)
- Teme seminarskih nalog in časovni razpored njihovih
predstavitev (glej spletni referat);
- Dostop do virov, ki so v pomoč za pisanje krajše seminarske
naloge (glej spletni referat)
- Navodila za pisanje krajše seminarske naloge (glej spletni
referat)
- Informacija o času in načinu izvedbe govorilnih ur (glej spletni
referat)
- Opredelitev glede uporabe IKT v času izvajanja predavanj in
seminarja

3. CIKLUS 1 : PREDMET IN CILJI EPISTEMOLOGIJE DRUŽBENIH VED

2.
3.
4.
5.
6.
IZVOR EPISTEMOLOŠKEGA MIŠLJENJA
RAZMERJE MED EPISTEMOLOGIJO IN ZNANOSTJO
PREDMET EPISTEMOLOGIJE KOT POSEBNE ZNANSTVENE DISCIPLINE
RAZMERJE MED EPISTEMOLOGIJO IN DRUGIMI ZNANSTVENIMI DISCIPLINAMI
TRI SPOZNAVNO-TEORETSKE TRADICIJE, KI SO VPLIVALE NA OBLIKOVANJE
MODERNIH EPISTEMOLOŠKIH PRISTOPOV:
2. PREDLAGANI VIRI ZA UTRDITEV ZNANJA:
Franc Mali (2009): Epistemologija družbenih ved. Ljubljana: Založba FDV
Andrej Ule (2006): Znanost, družba, vrednote (1. poglavje: Kaj je znanost in kako pridemo
do znanstvenih spoznanj). Mari bor: Založba Aristej.
- Gerard Delanty, Piet Strydom (Ed.) (2003): Philosophies of Social Sciences
(Introduction) Maidenhead & Philadelphia: Open University Press
- Kevin McCain (2016): The Nature of Scientific Knowledge. An Explanatory Approach.
Springer International Publishing AG Switzerland.

4. Ciklus 2: SPOZNAVNO-TEORETSKI ODNOSI (DRUŽBENIH) ZNANOSTI DO MITOLOGIJE, RELIGIJE, IDEOLOGIJE, VSAKDANJEGA MIŠLJENJA - 1

RELIGIJA
MITOLOGIJA
ZNANOST
VSAKDANJE
MIŠLJENJE
(COMMON
SENSE)
IDEOLOGIJA
1.1. ETIMOLOŠKI IZVORI POJMA
ZNANOSTI
1.2. ZAČETKI ZNANSTVENIH OBLIK
MIŠLJENJA
1.3. MITOLOGIJA KOT PREDHODNIK
LOGIČNO-RACIONALNEGA TIPA
ZNANSTVENEGA MIŠLJENJA
1.4. ZGODOVINSKI TIPI RAZMERIJ MED
ZNANOSTJO IN FILOZOFIJO
Predlagani viri za utrditev znanja:
* Prigogine, Ilya, Stengers, Isabelle
(1988): Konec univerzalnosti:
relativnost V : Znanost v
družbenovrednotnem svetu (Ured.
Andrej Kirn) Ljubljana : Delavska
enotnost, 1988.
* Uršič Marko (2003): Racionalen
predpostavke in meje kozmologije.
Analiza, 7 (4): 3-18.

5. CIKLUS 3 : SPOZNAVNO-TEORETSKI ODNOSI (DRUŽBENIH) ZNANOSTI DO MITOLOGIJE, RELIGIJE, IDEOLOGIJE, VSAKDANJEGA MIŠLJENJA - 2

I. TEMATSKI SKLOPI
1.1. EPISTEMOLOŠKA NAČELA ZNANOSTI, RELIGIJE
IN
IDEOLOGIJE
I.2 ZGODOVINSKI IN SPOZNAVNO-TEORETSKI
IZVORI
RAZCEPA MED ZNANOSTJO IN VERO
I.3. ZGODOVINSKI IN SPOZNAVNO-TEORETSKI
IZVORI
RAZCEPA MED ZNANOSTJO IN IDEOLOGIJO
I.4. KRITERIJI RAZLIKOVANJA MED VSAKDANJIM IN
ZNANSTVENIM TIPOM MIŠLJENJA
2. PREDLAGANI VIRI ZA UTRDITEV ZNANJA
-
-
Nagel Ernest (1974): Struktura nauke.
Problemilogike naučnog objašnjenja. Beograd:
Nolit (ali ang. verzija istega dela z naslovom:
“Structure of Science”)
Ule, Andrej (2006): Znanost, družba, vrednote (1.
poglavje: Kaj je znanost in kako pridemo do
znanstvenih spoznanj). Maribor: Založba Aristej.
Fuller, Steve (2008): Science vs religion :
intelligent design and the problem of
evolution. Cambridge, Malden (Polity).

6. Ciklus 4-5 :RAZLAGA IN RAZUMEVANJE V DRUŽBENIH VEDAH

• ONTOLOGIJA – EPISTEMOLOGIJA – METODOLOGIJA
DRUŽBENIH VED
• “EPISTEMOLOŠKI KVADRAT” PRI MARTINU HOLLISU
METODOLOŠKI INDIVIDUALIZEM VERSUS METODOLOŠKI
HOLIZEM
RAZUMEVANJE VERSUS RAZLAGA
• MUENCHAUSNOVA TRILEMA
• EPISTEMOLOGIJA O KRITERIJIH ZNANSTVENE VELJAVNOSTI
Predlagani viri za utrditev znanja:
Martin Hollis (2002): Filozofija družbene vede (poglavja: 1). Maribor:
Založba Aristej.
Mario Bunge (1996): Finding Philosophy in Social Sciences. New Haven
and London: Yale University Press.
Wallerstein, Immanuel (2000): Kako odpreti družbene vede. Ljubljana:
Založba/ cf*

7. CIKLUS 6: EPISTEMOLOŠKI IN METODOLOŠKI IZZIVI DRUŽBENIH ZNANOSTI V ČASU NASTOPA GENERATIVNE UMETNE INTELIGENCE

1.Kaj je generativna umetna inteligenca in kaj so veliki jezikovni modeli?
2.Zakaj veliki jezikovni modeli v okviru najnovejšega razvoja generativne umetne
inteligence postavljajo na glavo nekatera epistemološka in metodološka načela
družboslovnega raziskovanj?
3.Kateri so ključni epistemološki in metodološki izzivi današnjega družboslovnega
raziskovanja?

8. CIKLUS 7: KRITIČNI RACIONALIZEM IN NJEGOV POMEN ZA OBIKOVANJE MODERNEGA KONCEPTA ZNANSTVENE RAZLAGE

1.
TEMATSKI SKLOPI:
KRITIČNO-DEDUKTIVNA METODA V POPPERJEVI LOGIKI
ZNANSTVENEGA ODKRITJA
KONTEKST ODKRITJA IN KONTEKST UPRAVIČEVANJA
ZNANSTVENIH HIPOTEZ
ZNANSTVENI, METAFIZIČNI IN PSEVDO-ZNANSTVENI TIP
HIPOTEZ
LOGIČNA STRUKTURA KRITIČNO-DEDUKTIVNE METODE V
ZNANOSTI
ENOTNOST METODOLOGIJE DRUŽBENIH IN NARAVOSLOVNIH
ZNANOSTI
POPPERJEVA KRITIKA HISTORICIZMA V DRUŽBENIH
ZNANOSTIH
2.
PREDLAGANI VIRI ZA UTRDITEV ZNANJA:
Karl R. Popper (1998): Logika znanstvenega odkritja. Ljubljana: Studia
Humanitatis.
Wilhelm Baum – Kay E. Gonzalez (1989): Karl R. Popper in kritični
racionalizem. Celovec: Mohorjeva družba.
Tematski sklop o Popperjevi metodologiji znanosti z naslovom “Odprta
znanost” (1997): Časopis za kritiko znanosti, 25 (186-187): 9-325.
Karl R. Popper (1957 oz. različne druge izdaje): The Poverty of
Historicism. London/ New York: Routledge.
Karl R. Popper (1945 oz. različne druge izdaje): The Open Society and its
Enimies, Vol.1-2., London/New York: Routledge.
Wilhelm Baum – Kay E. Gonzalez (1989): Karl R. Popper in kritični

9. PISANJE PRVEGA KOLOKVIJA – 18.11.2025

10. CIKLUS 8: LOGIČNA STRUKTURA IN TIPI ZNANSTVENIH RAZLAG

1.
TEMATSKI SKLOPI:
EPISTEMOLOŠKI IN LOGIČNI RAZLOGI
ZA OBSTOJ RAZLIČNIH TIPOV
ZNANSTVENIH RAZLAG
DEDUKTIVNO-ZAKONSKE RAZLAGE
DEDUKTIVNO-STATISTIČNE RAZLAGE
INDUKTIVNO-VERJETNOSTNE RAZLAGE
FUNKCIONALNO-TELEOLOŠKE RAZLAGE
GENETSKE RAZLAGE
PREDRAZLAGE
ANALOŠKE RAZLAGE
2.
PREDLAGANI VIRI ZA UTRDITEV
ZNANJA:
* Nagel Ernest (1974): Struktura nauke.
Problemi logike naučnog objašnjenja.
Beograd: Nolit (ali ang. verzija istega dela z
naslovom: “Structure of Science”)
* Ule, Andrej (2006): Znanost, družba,
vrednote (1. poglavje: Kaj je znanost in
kako pridemo do znanstvenih spoznanj).
Maribor: Založba Aristej.
* Hempel, Carl G. & Oppenheim, Paul (1948):
Studies in the Logic of Explanation.
Philosophy of Science, 15 (2): 135-175.

11. CIKLUS 9: RAZMERJE MED ZNANSTVENO RAZLAGO IN ZNANSTVENO NAPOVEDJO

1. TEMATSKI SKLOPI:
LOGIČNA STRUKTURA ZNANSTVENE NAPOVEDI
POGOJI ADEKVATNOSTI ZNANSTVENE NAPOVEDI
RAZLAGA – NAPOVED – PRAGMATIČNA NAPOVED (TEHNOLOGIJA)
NAPOVEDI IN PREROKBE V DRUŽBENIH ZNANOSTIH
SAMOIZPOLNJUJOČA NAPOVED (SELF-FULFILLING PROPHECY)
SAMOSPODBIJAJOČA NAPOVED (SUICIDAL PROPHECY)
2. PREDLAGANI VIRI ZA UTRDITEV ZNANJA:
Franc Mali (2006): Epistemologija družbenih ved. Ljubljana: Fakulteta za
družbene vede
Robert Merton (1957): The self-fulfilling prophecy. V: R. Merton (1957 ali druge
izdaje): Social theory and social structure. New York: The Free Press of
Glencoe.
Keith Webb (1995): An Introduction to Problems in Philosophy of Social Sciences
(poglavje 7: Explanation in Social Science, poglavje 8: The Problem of
Prediction). London, New York: Pinter
Mario Bunge (1996): Finding Philosophy in Social Sciences (Poglavje 5:
Explanation and Prediction). New Haven and London: Yale University Press.

12. CIKLUS 10 : KATEGORIJA ZNANSTVENEGA RAZUMEVANJA V DRUŽBENIH ZNANOSTIH

1.
TEMATSKI SKLOPI:
ZGODOVINSKI IZVORI HERMENEVTIKE
HERMENEVTIKA V MODERNI ZNANSTVENI MISLI
RAZUMEVANJE – SUBJEKTIVNA HERMENEVTIKA
( GEISTESWISSENSCHAFTEN)
KRITIKA SUBJEKTIVNE HERMENEVTIKE
RAZUMEVANJE-OBJEKTIVNE HEREMENVTIKA
MAX WEBER IN OBJEKTIVNA HERMENEVTIKA
NOMOTETIČNE IN IDEOGRAFSKE METODE
IDEALNI– TIPI V DRUŽBENIH ZNANOSTIH
2.
PREDLAGANI VIRI ZA UTRDITEV ZNANJA:
*Wilhelm Dilthey (2003): The development of hermeneutics. V: G. Delanty in P.Strydom (Eds.)
Philosophy of Social Sciences. London: Open University Press.
* Hans Gadamer (2003): Hermenutical understanding. V: G. Delanty in P.Strydom (Eds.)
Philosophy of Social Sciences. London: Open University Press.
* Anthony Giddens (1989): Nova pravila sociološke metode. Ljubljana: Studia
Humanitatis
* Peter Whinch (2008 ali druge izdaje): The idea of social science and its relation to
philosophy. London: Routledge.
* Max Weber (1964): The methodology of social sciences. New York: Free Press of
Glencoe ali Max Weber (1989): Metodologija društvenih nauka. Zagreb: Globus

13. CIKLUS 11 : RELATIVIZEM V EPISTEMOLOGIJI DRUŽBENIH VED

HOLISTIČNI PRISTOP K POJASNITVI
ZNANSTVENIH REVOLUCIJ
PRED- IN POSTPARADIGMATSKA FAZA
RAZVOJA
POJEM PARADIGME
ZNANSTVENA REVOLUCIJA
SOGLASJA IN SPORI V ZNANOSTI
IZBIRA PARADIGEM
INKOMENZURABILNOST
2. PREDLAGANI VIRI ZA UTRDITEV ZNANJA:
Thomas S. Kuhn (1998): Struktura znanstvenih revolucij. Ljubljana: Krtina
Thomas S. Kuhn (1984): “Objektivnost, vrednostna sodba in izbor teorije” in “Dodatne misli
o paradigmah”, v: Časopis za kritiko znanosti, št. 14, str. 3-17 in str. 53-69.
Thomas S. Kuhn (1999): Funkcija miselnih eksperimentov. Analiza, 3 (1): 79-97.

14. CIKLUS 12 : EPISTEMOLOŠKI ANARHIZEM

METODOLOŠKI RELATIVIZEM IN ANARHIZEM
EPISTEMOLOŠKO NAČELO “ANYTHING GOES”
METODOLOŠKI PLURALIZEM IN INKOMENZURABILNOST
KATEGORIJA OBJEKTIVNOSTI IN NAPREDKA V ZNANOSTI IN
UMETNOSTI
• KONSTRUKTIVISTIČNE EPISTEMOLOGIJE ZNANOSTI
Predlagani viri za utrditev znanja:
Paul Feyerabend (1999): Proti metodi. Ljubljana: Studia Humanitatis.
Paul Feyerabend (2007): Spoznanje za svobodne ljudi. Ljubljana: Krtina.
Paul Feyerabend (2001): Teze za anarhizem. Analiza. Časopis za kritično misel. Št. 1-2: 135139.
Karin Knorr Cetina 1999): Epistemic Cultures. How The Sciences make Knowledge.
Cambridge, London: Harvard University Press.
Hacking, Ian (2000): The social construction of what?. Cambridge, London: Harvard
University Press.

15. PISANJE DRUGEGA KOLOKVIJA IN ZAKLJUČNI DOGOVORI O IZVEDBI IZPITA PRI PREDMETU – 13.1.2026