Religiologija: nastanek in razvoj

1.

Religiologija:
nastanek in razvoj
Uvod v religiologijo
prof. dr. Aleš Črnič
26/03/2025
1

2.

Tradicionalne družbe
ljudje častili bogove, duhove ipd., samoumevnost, o svoji
religiji se niso kritično spraševali
Verovanja drugih: večinoma so jih ignorirali, včasih opazili,
neredko preganjali
Antična Grčija:
Herodot (umrl ok. 420 p.n.št.) – Perzijci
Megasten: Indika (311 pr.n.št.)
Berosus in Maneto (3. st.p.n.št.) – Egipčani in
Mezopotamci
26/03/2025
2

3.

Antični Rim:
O drugih vedeli manj od Grkov, vojna poročila o
keltskih in germanskih plemenih (npr. Tacitova
Germania, l. 98) – bolj od sistematičnega
opazovanja zabava in propaganda
Hebrejci:
Egipt, Mezopotamija, Kanaan, Perzija – idoli!
Samo en Bog! Edini motiv za preučevanje je
Bog, kakor se razodene v sveti knjigi
Enako kasneje krščanstvo in islam
26/03/2025
3

4.

Grško-rimska antika: filozofi skušajo
nemotivirano opazovati (do neke mere tudi
religijo)
Judovsko-krščansko-islamska tradicija: preroki
in njihovi sledilci – ubogati in slediti
Ta napetost ostaja prisotna v zahodni kulturi vse
do danes
Orient: tradicija gurujev, ali skupnost vernikov
26/03/2025
4

5.

Konec 1. tisočletja na Zahodu: religija =
krščanstvo, judovstvo, islam ali poganstvo(=vse ostalo)
Absolutni kriterij = Biblija, razlaga jo Cerkev
Religije „drugih“ – demonizirane
(kasneje včasih tudi idealizirane – „plemeniti divjak“ v
17. st, romantika v 18./19. st.)
26/03/2025
5

6.

Sholastika: Tomaž Akvinski – 13. st. (Summa Theologica)
Racionalna obravnava vere, spoj teologije z Aristotlovo filozofijo
Renesansa (14 –17. st)
še zmeraj religijska=apologetska, večje zanimanje za druge religije
Nastanek moderne filozofije
Rene Descartes (1596–1650) – Cogito ergo sum
Razsvetljenstvo
prelom; ločitev med filozofijo in religijo; nastane moderna znanost
ni eksplicitno protireligiozno (pogosto proticerkveno)
26/03/2025
6

7.

David Hume: Natural History of Religion (1757)
Prvi prevodi (1785 Bhagavadgita v ang ...)
Romantika (18./19. st.)
Ex Oriente Lux – idealizirana podoba
Zanimanje za religijo (do pribl. 1860):
1.
2.
3.
Biblijski svet (Egipt, Mezopotamija, Iran, Grčija, Rim)
Ostalo
Islam = nekje vmes
Začetek 20. st: Svetovne religije
T. Masuzawa. 2005. The Invention of World Religions: How European
26/03/2025 Universalism Was Preserved in the Language of Pluralism

8.

2. pol. 19. st
industrializacija, urbanizacija
oddaljevanje med državo in religijo
kolonializem, misionarstvo
znanstvene ugotovitve – resničnost Biblije? (starost Zemlje)
Nove znanosti: filologija, arheologija, orientalistika,
antropologija, sociologija, psihologija
Darwin – Izvor vrst (1859)
Evolucionizem – nadomesti prejšnjo kritiko biblijskih čudežev
z alternativno razlago!
Vprašanje prvotne oblike religije
26/03/2025
8

9.

Primerjalna religiologija
F. Max Müller (1823-1900)
1849-1862 prevod Rigvede
Sacred Books of the East
Fascinacija ljudi nad naravnimi pojavi (sonce),
primerjalno-jezikoslovna raziskovanja – enotnost
indoevropskih jezikov in mitologij
Religonswischenschaft
He, who knows one, knows none
26/03/2025
9

10.

Nova epistemologija in metodologija:
znanje o drugih kulturah mora temeljiti na njihovih lastnih
zapisih/tekstih,
upoštevati kulturne in lingvistične kontekste,
odprava primerjav pozitivnih vidikov ene religije z
negativnimi druge,
primerjati (soditi) po istih kriterijih,
vzdržanje vrednostnih sodb in resničnostnih trditev
(nobena religija ni bolj resnična od druge),
interpretacije nobene religije nimajo normativnih vrednosti
26/03/2025
10

11.

Epistemološki prelom
Religiozne interpretacije (dogme)
– prej vir vsega znanja (in osnova za interpretacijo vsega) –
postanejo same objekt interpretacij
glede na širše kulturne in zgodovinske zakonitosti!
26/03/2025
11

12.

Institucinalizacija religiologije proti koncu 19. st.
prve profesure in oddelki:
1873 Ženeva, 1877 Leiden in Amsterdam, 1880 Pariz
(Revue de l’histoire des religions), 1904 Manchester
1930-eta: večina zahodnoevropskih držav ima
institucionaliziran študij religiologije
1900/1950: IAHR – International Association for the
History of Religions (1954 NUMEN)
1948: SISR/ISSR (1953 Social Compass)
2000: European Association for the Study of Religions
26/03/2025
12

13.

2. pol. 20. st
Sekularizacija, II. vatikanski koncil
Postmoderni obrat (strukturalizem)
(Mary Douglas: “vsa realnost je družbena realnost”)
Vprašanje perspektive
(feminizem, rasa, postkolonializem)
Dokončni nastanek sodobne religiologije
Nereligiozno, kritično akademsko preučevanje religije
Razširitev z lingvistično-zgodovinskih pristopov na širše
družboslovne pristope in sodobne teme
26/03/2025
13

14.

Religiologija
Religionswissenschaft, Religious Studies / Study of Religions,
Sciences religieuses, Religioznawstwo, Religionistika
celovita, medkulturna, multi- in interdisciplinarna ter
polimetodična veda / področje
Prelom s tradicionalnim razumevanjem religije: nereligiozni
motivi in cilji!
Religiozna vs. nereligiozna razumevanja religije
Hermenevtika sprejemanja vs. hermenevtika dvoma
Sui generis vs. konstruktivizem
26/03/2025
14

15.

Teologija&filozofija vs. religiologija
Iskanje religijskih resnic vs. razumevanje rel. verovanj in
obnašanj (enako kot nerel. ver. in obnašanj)
Religiologija: religija = človekova potreba
(Müller, Eliade)
vpr. realnosti svetega – prepušča teologiji
26/03/2025
15

16.

znotraj religiologije
humanistični in družboslovni del
prvi včasih ostaja znotraj religijskega polja
družboslovje – religija = del člov. kulture
motivirajo jo sociološki, antropološki, psihološki,
ekonomski itd. dejavniki
(osmišlja bivanje, identiteta, povezuje družbo, prenaša
kulturne vzorce, etiko ...)
26/03/2025
16

17.

Obojestranske kritike
Družbosl. teorije reducirajo izvor in funkcije religije =
spregledujejo njeno bistvo
Občutja neskončnega, svetega se ne da reducirati na druge
elemente življenja; Religija = Die Ganz Anderes (R. Otto)
Proti–kritika:
Čiste izkušnje, ki bi jih doživeli pred interpretacijo, ne obstajajo!
Nemogoče jih je ločiti od kulturno-jezikovnih kontekstov
26/03/2025
17

18.

Dva tokova:
1. Kritična religiologija
2. Afirmativna religiologija
Trend:
proti objektivnemu, znanstveno distanciranemu pristopu –
očitno v EASR in IAHR
26/03/2025
18