Metodologije preučevanja religij. Uvod v religiologijo

1. Uvod v religiologijo prof. dr. Aleš Črnič

Metodologije preučevanja religij
Uvod v religiologijo
prof. dr. Aleš Črnič
16/04/2025
1

2.

Religiologija
Ne zgolj opazovanje – razumevanje
ne samo opisovanje – analiza
(= prevajanje, interpretacije, umeščanje v kontekste)
Brez vrednostnih sodb
Kritičnost (ne apriorno kritizerstvo)
16/04/2025
2

3.

Religiologija iz različnih disciplin različne
metodologije
HUMANISTIKA
hermenevtika, semiotika, filologija in lingvistika, zgodovinska
analiza, fenomenologija
DRUŽBOSLOVJE (znanstveno preučevanje religije)
Kvantitativna: vprašalniki, vzorčenje, ne/odvisne spremeljivke,
statistike, empirične generalizacije
Kvalitativna: terensko delo: intervjuji, opazovanje z udeležbo...;
analize pisnih virov, diskurzivna analiza in analiza tekstov;
biografije, akcijsko raziskovanje, vizualne analize...
16/04/2025
3

4.

Natančna priprava raziskave:
teorija, raziskovalni načrt (raz. vprašanje, hipoteze), izbor
metod, predvideni rezultati, etične razsežnosti
Dostop do informacij
Vzpostavitev zaupanja
16/04/2025
4

5.

zahteva po distanci, ki naj zagotovi objektivnost
Popolna objektivnost ni mogoča (Berger in
Luckmann: Družbena konstrukcija realnosti) – ideal,
ki smo mu zavezani slediti
Eileen Barker (2001): Znanstveno proučevanje
religije? Saj ne mislite resno!
Primarne in sekundarne konstrukcije realnosti
16/04/2025
5

6.

Na vse konstrukcije družbene realnosti vplivata
subjektivno razumevanje in družbeni položaj, s
katerega zaznavamo družbeno realnost
Barker: 6 idealnih tipov oblikovalcev sekundarnih
konstrukcij realnosti: družboslovje, NRG, PSG,
mediji, zakonodaja, terapevti
Sklep: Družboslovje ni znanstveno na isti način kot
naravoslovje, vendar pa je zagotovo neprimerno bolj
znanstveno od tekmecev!
16/04/2025
6

7.

naravoslovje – družboslovje – humanistika
objektivnost, nevtralnost, zanesljivost in veljavnost,
ponovljivost, posplošljivost
laboratorij – družba, kultura
pozitivistični – interpretivistični pristopi
16/04/2025
7

8. Insider – Outsider Perspective

While few ichthyologists, for example, aspire to being fish,
or perhaps better, presumably no fish aspire to being
ichthyologists, quite a few religious people are interested in
studying religions, precisely because they wish to be better
at being religious.
Religious Studies: A Global View. Gregory D. Alles (ed.), 2008, Str. 4
16/04/2025
8

9. znotraj – zunaj emic – etic

Štirje pristopi:
empatetičen (razumeti, „za-stopiti“ religiozno izkustvo)
2. eksplanatoren (pojasniti od zunaj, znanstveni
1.
redukcionizem)
agnostičen (nevtralnost, metodološki agnosticizem)
4. refleksiven (postmodernizem)
3.
16/04/2025
9

10.

Opazovanje (brez ali z udeležbo):
OUTSIDER
INSIDER
Kim Knott: Insider / Outsider Perspective
čisti
____ opazovalec
___ udeleženec
_______ čisti
V: Hinnels, J. R. (ur). 2009. The Routledge Companion to the Study of Religion
opazovalec
kot udeleženec
kot opazovalec
udeleženec
16/04/2025
10

11. Metodološki naturalizem

Metodološki ateizem (Berger)
Metodološki agnosticizem (Smart)
Faza opisa (razumeti akterje)
Faza razlage (kritično ovrednotenje)
Ne-reduktivni naturalizem (ne a priori izločanje nadnaravnih
dejavnikov, temveč a posteriori, odprt za „izredne empirične
okoliščine“)
16/04/2025
11

12. Etične zahteve in dileme

Osnovna načela etičnih kodeksov
Izogibanje škodovanju (zaščita zasebnosti, iskrenost
glede raziskovalnih ciljev, spoštovanje vrednot
sodelujočih…)
informirani pristanek na sodelovanje
načelo splošne koristi
načelo akademske poštenosti in korektnosti raziskovalca

13. Primer: Hare Krišna in spolnost

Kombinacija kvalit. in kvantit.
metod
Informirani pristanek, striktna
anonimnost
Aktivno sodelovanje vodstva
skupnosti, zaupanje
Problem:
interpretacija seksualnih
elementov doktrine

14.

Svojo končno obliko, v kateri ga poznamo danes, kult čaščenja Krišne doseže v
Brahmavaivarta-purani (najverjetneje okoli 10. stoletja). V njej se Krišna prvič pojavi
s stalno spremljevalko Radharani, ki je pred tem v vedski literaturi ni zaslediti.
Krišnove ljubezenske dogodivščine – ki jih gre, kot je že omenjeno, po interpretaciji
gibanja Hare Krišna razumeti izključno kot simbolično ponazoritev duhovnega
odnosa med bogom in dušami (glej Schweig, 2005) – niso več razpršene med
številnimi brezimnimi gopijami, temveč so osredotočene na odnos z zakonsko ženo.
Radha je za Krišnove bhakte na nek način še pomembnejša od samega Krišne, saj
ponazarja vernika – njen ljubeč in popolnoma nemotiviran odnos do Krišne je tisto, k
čemur stremi Krišnov bhakta. V Brahmavaivarta-purani postanejo erotični elementi
kulta čaščenja Krišne še bolj razvidni,* a hkrati dobijo tudi še dodatne metafizične
razsežnosti. Podoben koncept bhakti so v svojih spisih upodabljali številni bardi
tistega in kasnejših časov, med njimi je najbolj znan Jayadeva, avtor proti koncu 12.
stoletja nastale slavne in med hindujskimi množicami izjemno priljubljene Gitagovinde, ki na poetičen način opisuje mladega Krišno kot pastirja (v tej vlogi je znan
pod imenom Govinda) in njegove duhovne zabave (ki neposvečenemu bralcu lahko
izgledajo kot erotične igrice) z gopi.

15.

Jasen in ekspliciten eroticizem omenjenih spisov kaže na pomembno mesto
erotike v kultu čaščenja Krišne. Že v začetku 20. stoletja v svoji detaljni in
izjemno natančni sociološki analizi indijskih religij tudi Max Weber izpostavlja
erotične ali kripto-erotične elemente vajšnavskega oboževanja Krišne:
»Orgiastični, ali natančnje seksualno orgiastični izvori ekstatične bhakti so
jasni in o njih ne gre dvomiti« (Weber, 2000: 307). A prav tako je jasno tudi, da
vsebuje ta eksplicitni eroticizem še dodatne, metafizične razsežnosti. Ob
upoštevanju za gaudijski vajšnavizem temeljne doktrine nemotiviranega
delovanja se namreč jasno izpostavi razlika med poželenjem (kama) in
ljubeznijo (prema) – med tem ko je poželenje osredotočenje na lastno
zadovoljstvo, na ego, je ljubezen povsem osredotočena na Krišno. Tako naj v
ljubezni, ki jo tudi skozi erotične elemente simbolično izražajo gopi in Radha
do Krišne, ne bi bilo poželenja, temveč čista, nemotivirana ljubezen. Kakor v
odnosu do boga, ki naj bi ga gojil vsak pravi Krišnov bhakta.

16.

* V 15. poglavju Krišna Jahnma Khande, t.j. četrtega dela Brahmavaivarta-purane,
lahko npr. preberemo: »Krišna je z obema rokama prižel Radho k svojim prsim in jo
slekel, nakar jo je poljubil na štiri različne načine. Med koitusom so se z Radhinega
pasu potrgali zvončki, barvo njenih ustnic so obrisali poljubi, z njenih prsi so izginili
s sandalovo pasto narisani listi, lasje so se ji razpustili in škrlatnega znaka na
njenem čelu ni bilo več. Potem se je Radha povzpela na Krišno za nov koitus.
Rdeč lak se je zbrisal z njenih stopal, po telesu je imela kurjo polt in v omedlevici ni
vedela, ali je dan ali noč.« (v Chaudhuri, 1997: 275) Ko se Krišna zave, da je vso
svojo pozornost namenil Radhi in tako nepravično zapostavil gopi, ki so mu ravno
tako popolnoma vdane, se odpravi v park, da bi se ljubil tudi z njimi. Ker jih je
900.000, se Krišna utelesi v prav toliko moških teles in, kot lahko beremo, park
resonira v ljubezenskih vzdihljajih 1.800.000 oseb: »Potem je vrhovni guru vseh
jogijev prevzel številne oblike in se ljubil z njimi, da bi jih zadovoljil. O, Narada! Iz
vseh teh koitusov so se dvigovali očarljivi zvoki zvončkov, zapestnic in nožnih
obročkov žensk, ki so vse medlele od užitka… Ko je prišel k sebi, jih je Krišna
pričel grizljati in praskati, one pa njega. Krišna je praskal po njihovih prsih s svojimi
nohti in na njihovih čvrstih zadnjicah puščal znamenja. V svoji goloti so bile
prečudovite.« (prav tam.)

17.

Vse lepo in prav. Ampak tegale spodaj pa res ne morem prebaviti.
Prepričan sem da ne bo manko tega odstavka prav nič zmanjšal kvalitete
knjige. Upam si reči da jo bo celo dvignil.
Rad bi rekel bhaktam vzemite knjigo in si jo preberite. Rad bi rekel
prijateljem in staršem. Ampak tole je pa enostavno preveč.
Preveč zame, ki imam utrjeno kožo. Zakaj v knjigo dajati opise ki jih v naši
tradiciji nikoli ne citiramo. Oziroma jih lahko berejo le osebe, ki so že
dosegle samadhi. Knjiga je kot mleko. Okusna in resnična. Tale odstavek
pa je kot citronkina kapljica, ki povzroči, da se mleko sesiri.
Še enkrat te prosim, če je možno, da ta prevod iz sanskrta ne najde mesta
v tej knjigi, ki mi je sicer všeč. Da ne omenim, da se bodo vsi, ki so na nek
način sodelovali pri anketah in na kakršnkoli način pomagali pri knjigi,
slikah itd. počutili prizadeto in zlorabljeno. Mi smo bhakti gibanje, ta
odstavek pa gre nasproti vsemu, kar verjamemo.

18.

* Na nekaterih mestih (npr. v petnajstem poglavju Krišna
Jahnma Khande, t.j. četrtega dela Brahmavaivarta-purane)
najdemo tudi zelo natančne opise spolnih odnosov med
Krišno in Radho, včasih pa tudi opise Krišnovih odnosov z
drugimi gopi (za konkretne citate glej Chaudhuri, 2000: 275).
CHAUDHURI, Nirad C. (1979): Hinduism: A Religion to Live By.
Oxford University Press.

19. Naslednjič:

Religija in nasilje
Seminar:
Branje pred predavanjem: Monoteizem in jezik nasilja
Skupen ogled: Jesus Camp
16/04/2025
19