Islam in Zahod

1. Uvod v religiologijo Islam in Zahod

prof. dr. Aleš Črnič

2.

Islam
https://www.youtube.com/watch?v=PDxKxnVZtgo

3.

Islam:
arab. – podrejenost, vdanost Bogu
Muslim:
tur.-perz. – predan Bogu
Tradicionalno religija Arabcev;
danes med muslimani le cca. četrtina-petina Arabcev!
Največje muslimanske države?
Indonezija, Pakistan, Indija, Bangladeš, Nigerija
državna religija v Saud. Arabiji, Kuvajtu,
Afganistanu, Iranu …

4.

5. Islam v sodobnem svetu: enotnost v raznolikosti

jezik in narodnost
ločine (sekte)
intenziteta religioznosti
slog religioznosti
pravniški: pravne šole (4 v sunitski in 2 v šiitski veji)
mistični: sufijski/derviški redovi
krajevne prakse
odnos do politike in vesternizacije

6. Zgodovina

Mohamed (570/71-632)
Multikulturno okolje, sirota, poroka s premožno vdovo, pri
40-ih nadangel Džibril
622 – hidžra (iz Meke v Jatrib-Medino)
630 – osvoji Meko
Po Mohamedovi smrti bliskovito širjenje (včasih z nasiljem,
včasih ne)
Kmalu ustvari napredno civilizacijo (matematika,
astronomija, medicina, umetnost; filozofija – grška antika)

7. Glavne smeri

Suniti, šiiti
shizmatiki
suna=tradicija; prek 80% muslimanov
1. kalif (prerokov namestnik) = Abu Bakhr
plemenska linija
različne pravne šole
Vahabiti – Mohamed ibn Abd al Vahab (1703-1787)
Fundamentalisti (izvirni islam); ikonoklasti, militantni
Uradna religija v Saudski Arabiji

8.

Šiiti
šia=stranka; sledniki, privrženci
Prvi 3 sunitski kalifi nelegitimni, pravi=Ali (Mohamedov
bratranec in zet, 4. sun. kalif)
Ali in njegov sin Husein (Mohamedov vnuk) umorjena – kult
mučeništva
Imami (6. steber): vodniki, čuvarji skrivnih znanj;
sorodstvena linija, božanski navdih, nezmotljivi
(suniti: imam=vodja molitve)
Nevidni imam; pričakovanje Mahdija
imamiti (dvanajstniki), ismailiti, zaiditi …

9.

10.

Shizmatiki
Karidžiti: zavrnejo tako plemensko (kalifat) kot sorodstveno
(imami) linijo
Sufizem
Ezoterično mistično gibanje (večinoma v sunizmu, a tudi v
šiizmu)
Derviši (askeza), stik z Alahom v ekstazi
Več šol in na desetine bratovščin

11. Doktrina

Koran (“tisto, kar je za branje”)
neposredna božja beseda
114 sur, razvrščene pribl. glede na dolžino
Dokončni zapis sredi 7. stoletja
Hadisi (“pripoved”; izročilo, tradicija)
Zapis sune – prakse (“besede, dejanja in tiha odobravanja” preroka)
Izpeljane pravne norme (šarija)

12.

Alah=osebni Bog (čeprav se nikjer ne inkarnira)
pravičen, milosten
človeku “bližji kot žila utripalnica”
Islamska kozmogonija in antropogonija
podobni judovsko-krščanskim – iste korenine!
Poudarek na eshatologiji
(čakanje na poslednjo sodbo in vstajenje; le mudžahidi
gredo neposredno v raj)
Mnogobožce, malikovalce in nevernike (kafirje)
čaka pekel (džehenem)

13. Pet stebrov islama

Šahada: izpovedovanje vere v enega Boga (Alaha)
in njegovega preroka Mohameda
Salah: molitev, petkrat dnevno
Zakat: dajanje miloščine
Saum: post, mesec ramadan
Hadž: romanje v Meko
(imami, džihad)

14. Duhovščina

Izvedenci za sv. spise: uleme, mule, ajatole
Razlika od katoliške duhovščine
ni zakramentalna niti podrejena vrhovni avtoriteti
(podobna kvečjemu kalvinističnim pastorjem, še bolj rabinom)

15. Antagonizmi

Križarske vojne
Turški vpadi
Kolonializem + orientalizem
Fundamentalizem + džihad
11.9.
Zakrivanje žensk + FGM + umori iz časti v
Nemčiji
Žalitve preroka – svoboda govora

16. Džihad

Različne interpretacije
Za islamiste sveta vojna
Veliki in mali džihad
Za karidžite in ismailite = 6. steber

17.

Pokrivanje, zastiranje žensk – »islamska ruta«
religijska dolžnost /argumenti iz svetih spisov
Vendar:
izhaja iz predislamskih praks (sasanidsko in bizantinsko cesarstvo)
Koran – ni nedvoumne zapovedi
velike razlike po kroju in obsegu (kraj, kultura, razred, generacija …)
zastirale so se predvsem bogate, ugledne
velike spremembe v sodobnem času
»novo zastiranje« s »spodobnim islamskim oblačilom«: nov pojav od 1970-ih let
poleg religioznosti lahko izraža tudi:
povezanost družinskih članov; razredno pripadnost, zakonski status, geografsko/kulturno/
pripadnost; protest proti zahodni politiki oz. vesternizaciji: pripadnost islamskemu gibanju; težnji k
lastni, islamski modernosti: protest proti staršem; emancipacijsko ambicijo: ruta kot »prenosna
ločenost« ženskam v patriarhalni družbi omogoča delo zunaj hiše; in še marsikaj

18.

Žensko obrezovanje – pohabljanje ženskih spolovil
Kulturna, ne religijska praksa:
o
o
o
o
o
predvsem v zemljepisnem pasu od Zahodne Afrike do Afriškega roga (primeri tudi v
Jemnu, v Indoneziji, in še kje) – tam so ženske obrezovali tudi pred islamom (že pred
našim štetjem)
ženske obrezujejo tako muslimani kot kristjani, privrženci afriških religij in celo
(etiopski) judi
z raznolikimi, večinoma nereligijskimi argumenti
muslimani z drugih koncev sveta (tudi z Balkana, vključno s Slovenijo) prakse ne
poznajo
marsikje jo eksplicitno zavračajo, za kar najdejo tudi argumente iz svetih spisov
Vendarle (tudi) religijska praksa?
o
o
o
nekateri muslimani verjamejo, da je to islamsko
in najdejo za to tudi argumente iz svetih spisov
ena od pravnih šol celo trdi, da je obvezno

19. Evropa in islam

Al-Andalus: 711/18 –1492
Otomansko cesarstvo – konec 13. st., vrhunec v
16. in 17. st
1453 Mehmed Osvajalec zasede Konstantinopel
1683 – drugi neuspešen poskus zasedbe Dunaja

20.

Zlata doba islama (8. – 13. st.)
Ex oriente lux!
Abasidska dinastija, kalif Harun Al-Rashid (Pravični)
konec 8. st. – Hiša modrosti v Bagdadu

21.

Ibn al–Haitham – Alhazen (965–1040)
pionir optike, utemeljitelj znanstvene metode
Ibn Sina – Avicenna (980–1037)
utemeljitelj klasične medicinske vede
Ibn Rushd – Averroes (1126–1198)
največji muslimanski komentator Aristotla
Ibn Khaldun (1332–1406)
zgodovinar, protosociolog in protodemograf, protoekonomist
(družbena kohezija, konflikti, cikličen razvoj civilizacij, politična
ekonomija, teorija denarja + evolucija)

22.

Al-Andalus: skoraj 8 stoletij!
Litva: 1997 muslimani praznovali 600 letnico
(Vytautas=Witold: 1397).
Bosna: 2007
Mustafa Cerić: islam ni imigrantska religija, temveč
gre za avtohtoni evropski islam!
Tarik Ramadan: Evroislam

23. Slovenija

100 let, intenzivneje po II. svet. vojni
Džamija
Prevod Korana (2014 iz izvirnika)
Islamska skupnost v RS
neposredna povezava z bošnjaško skupnostjo
odsotnost družbenih konfliktov
refleks državne cerkve
(kontrola nad javnim izrekanjem o islamu, odnos do Slovenske
muslimanske skupnosti)

24.

Naslednjič:
Svoboda govora – religijska čustva