Predmet_143469

1.

JEZIKOVNA KULTURA
STROKOVNO-ZNANSTVENI JEZIK
(6)
2024/25

2.

1.1 Besedišče, slovnica in stil
"Za strokovno besedilo je tipično izražanje v trpnem načinu, stavki so pogosto
dolgi in zapleteni" (Kobeja, 2001, str. 6).
Za strokovno-znanstveni jezik značilna "/z/elo močna /.../ težnja k zapletenim
samostalniškim zvezam" (Toporišič, 1992, str. 315).
Leder - Mancini (1984, str. 81, 82): za strokovni jezik je značilno natančno
izražanje, raba nevtralnega besednega reda, uporaba abstraktnih izrazov in
internacionalizmov ter terminov.

3.

Kalin Golob (2003, str. 56, poud. N. L.):
"Znanstveno-strokovna besedila so bila opisana v jezikovnih priročnikih
kot izrazito brezosebna. Pri strokovnem pisanju, ki se na najbolj zahtevni
ravni uresničuje kot znanstveno pisanje, je torej poudarjena
intelektualizacijska vloga, tako da so najizrazitejše prvine strokovnega
stila označene kot natančnost, določnost in brezosebnost. Objektivni stil
znanstveno-strokovnega pisanja /torej/ izključuje avtorjevo prisotnost, ki
bi se lahko kazala tudi s sredstvi, značilnimi za osebni stil."

4.

/.../

5.

• namen
• komunikacijskih
diskurzna skupnost
Swales (1990, str. 58, poud. N. L.): žanr je skupina
• jihbesedilne
konvencije
dogodkov s skupnimi komunikacijskimi nameni, ki
razpoznavajo
ter vidijo
kot smiselne starejši in uveljavljeni člani diskurzne skupnosti. Ti določajo
obliko diskurza, vplivajo na njegovo vsebino in stil ter oba tudi omejujejo. K
poenotenju diskurza poleg namena prispevajo še vzorci besedil, ki imajo
podobno zgradbo, stil, vsebino in naslovnike.
Hyland (2008, str. 543, 544):
Ko ubesedujemo vsebino, sledimo
znanemu vzorcu, zato da bodo bralci
lažje prepoznali naš namen in sledili
našim mislim.

6.

/.../

7.

18. in 19. stol.:
Ars Humana: "Prevode samo za silo!" ali kako so Slovenci dobili prve
učbenike v svojem jeziku (Radio SLO, program ARS, 15. 1. 2018).
Poslušajte naslednje minute oddaje in si zapišite glavne poudarke.
0’ do 2’
8’ 30’ do 14’ 30’’
22’ 28’’ do 26’ 15’’

8.

Jožef Stefan, 1858:
"Stojim pred vami, znabiti s celim košem nemškega znanja in s pestjo
slovenskih besed. Iz koša bi bilo lahko jemati, pa težko je vsakej iz njega
vzetej stvari najti prikladnega oblačila v skerčenej pesti. In nagih jih vendar
ne morem pošiljati v slovenski svet. Zakaj Slovenci so zdaj močno
sramožljivi, in jezične nesramnosti jim bodejo serca slovničarska. Studijo se
jim besede, kterih prosti kmet v domovini slovenskega duha ne nosi na
jeziku zjutra in zvečera."

9.

Razvoj strokovnega jezika od druge polovice 18. stol. naprej, zasti pa v 19.
stoletju:
• matematična (Pohlin: Bukvice za rajtengo, 1781)
• kmetijske (Pohlin: Kmetam za potrebo inu pomozh, 1789; Bleiweis:
Kmetijske in rokodelske novice, 1843 1902)
• medicinske (Makovec: Podvučenje za babice, 1788; Vodnik: Babištvo ali
porodničarski vuk za babice, 1818)
• kuharske (Vodnik: Kuharske bukve, 1799)
• kemijske (Vrtovec: Kmetijska kemija, 1847)
• pravne (prevodi patentov, uradnih obvestil, prevod državnega zakonika
(Miklošič, 1849, dalje Cigale))
• ...
+ prevodi in priredbe šolskih učbenikov

10.

Prvi slovenski terminološki slovar:
Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča
(1880, Ljubljana: Matica slovenska)
= Zavestna sinteza prizadevanj na raven
drugih razvitih evropskih jezikov dvigniti
ne le terminologijo, pač pa tudi slovenski
strokovni jezik kot tipično zvrst knjižnega
jezika.

11.

/.../

12.

CABRÉ CASTELVÍ (2003):
• specifičen in natančno določljiv pomen
• leksikaliziranost (stalnost izraza in
enoznačna zveza s pomenom)
• pojavljanje v specializiranem diskurzu

13.

Glede na izrazno podobo so slovenski termini:
• besede
• stalne besedne zveze

14.

BESEDE:
• samostalniki, npr.:
adrema, naročnik, management, percepcija, bilten
• glagoli, npr.:
upravljati, komunicirati, objaviti, sponzorirati, tržiti, donirati

15.

STALNE BESEDNE ZVEZE:
• zveze s samostalniškim jedrom, npr.:
• pridevnik + samostalnik
npr. množični medij, korporativna identiteta, javni sektor, nevladna
organizacija, novinarska konferenca
• samostalnik + samostalnik
npr. vir informacij, sporočilo za medije, pravica do obveščenosti
• pridevnik + pridevnik + samostalnik
npr. celostna grafična podoba
• ...
(# lastnostni pridevnik, zaimek ali svojilni pridevnik)
• zveze z glagolskim jedrom, tj. prislov + glagol, npr.:
enosmerno, dvosmerno, strateško, javno, osebno + komunicirati

16.

3.2 Terminološka normativnost
a) en pojem = eno poimenovanje
b) en pojem = ni (najboljšega) poimenovanja > terminološka praznina
ALI
dve poimenovanji, lahko tudi tri, štiri ...
> terminološka sopomenskost

17.

Slovarji (oznaka, kazalka), npr.:
Botanični terminološki slovar (2013):
Islovar (2008 ):

18.

3.2.1 Terminološka načela
Prednost ima termin, ki ...
je pomensko bolj ustrezen, natančen in jasen,
se bolje vključuje v že obstoječi terminološki sistem,
bolj ustreza sistemu slovenskega knjižnega jezika,
je bolj ustaljen,
je zvrstno, stilno in časovno nezaznamovan,
je krajši,
ni moteče podoben drugemu terminu iz istega pojmovnega polja ali besedi iz
splošnega jezika, ki bi lahko pomensko zavajala.

19.

POGOVOR
a) angl. social network (npr. Facebook) > slo.?
b) angl. communication > slo.?
> Jezikovna svetovalnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, odgovor
> TERMIS na Termanii

20.

S čim si pomagamo pri reševanju terminoloških težav?
slovarji, enciklopedije (različni!)
strokovno-znanstvena besedila z isto temo
strokovnjaki s področja
zakonodaja, dokumentacija, tehnična navodila ipd.
jezikoslovec (slovenist, prevajalec, lektor)
...

21.

SKLEP
V vsakem strokovnem delu se razvija in utrjuje slovenska terminologija,
zato ji je treba posvetiti posebno pozornost.
V strokovnih besedilih ne sme biti slovničnih in pravopisnih napak.
***

22.

LITERATURA
* PODČRTANI DELI SO OBVEZNA ŠTUDIJSKA LITERATURA ZA IZPIT.
Kozin, T. (avtorica in voditeljica oddaje), Žigon, T. (gostja) in Almasy, K. (gostja). (2018, 15. januar).
Ars Humana: "Prevode samo za silo!" ali kako so Slovenci dobili prve učbenike v svojem jeziku
[radijska oddaja]. Radio Slovenija, 3. program. https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/prevode-samo-zasilo-ali-kako-so-slovenci-dobili-prve-ucbenike-v-svojem-jeziku/443404 (Za poslušanje so obvezni deli,
navedeni na enem od prejšnjih diapozitivov.)
Kalin Golob, M. (2008). Jezikovnokulturni pristop h knjižni slovenščini. FDV.
Logar, N. (2013). Korpusna terminografija: primer odnosov z javnostmi. Trojina, zavod za uporabno
slovenistiko, FDV.
Logar, N. (2023). 10!: strokovno-znanstveno pisanje od prve do zadnje strani. FDV.
Logar, N., Kalan, T., Bojinović Fenko, A., Kotar, M., Vončina, M., Vipavc Brvar, I., Krnjajić, A. in Kirar,
B. (2023). Navodila za pisanje in oblikovanje strokovno-znanstvenih del FDV. FDV.
https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/dodiplomski-studij-1-stopnje/navodila-za-pisanje-inoblikovanje-strokovno-znanstvenih-del-fdv.pdf?sfvrsn=14
Logar, N. in Popič, D. (2015). Kaj je termin? V D. Zuljan Kumar in H. Dobrovoljc (ur.), Zbornik
prispevkov s simpozija 2013 (str. 118 131). Založba Univerze.
https://ung.si/media/publishing/2023/03/13/12/36/50/Skrabcev_zbornik8_zbornik.pdf
***
Več o J. Stefanu:
Stepančič, M. (avtorica oddaje) in Dolenc, S. (gost) (2023, 21. september). Frekvenca X: Jožef
Stefan: eden največjih fizikov svojega časa [radijska oddaja]. Radio Slovenija, Val 202.
https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174988083