Predmet_150262

1.

Kreativnost
in umetna
inteligenca

2.

3.

IZHODIŠČE
Ali so lahko stroji kreativni?
AI nas sili, da na novo premislimo človeka, avtorstvo in
vrednost.
1 · Kaj je
kreativnost?
2 · Kdo ustvarja?
3 · Kako AI spreminja
kreativne kulture?
Novo, presenetljivo
in vredno (M.
Boden) – ampak za
koga in v katerem
kontekstu?
Antropocentrizem
koncepta
kreativnosti –
kako ga AI
spreminja?
Kdo je podpisan,
plačan, izbrisan
ali uporabljen kot
podatkovna baza?
01

4.

“Vprašanje “Ali je AI kreativen?” je pomembno, ampak za nas
pomembno tudi vprašanje: kako AI reorganizira pogoje
kreativnosti?”
kako nastajajo ideje, slike, teksti in glasba
kako se delovanje (agency) premika med človekom in strojem
kako platforme, podatki in delo soustvarjajo kulturno vrednost
02

5.

6.

7.

8.

Boden: tri značilnosti kreativnosti
Kreativna ideja ali artefakt je nov, presenetljiv in vreden.
Novost
Presenetljivost
Vrednost
Ni dovolj, da
nekaj obstaja;
mora biti novo za
nekoga ali za
zgodovino.
Mora porušiti
pričakovanje,
odpreti drugačno
pot ali učinkovati
nepričakovano.
Mora imeti
estetsko,
spoznavno,
družbeno ali drugo
relevantno
vrednost.
Ali lahko AI sistem zadosti vsem trem pogojem?
03

9.

Novost: psihološka in zgodovinska
kreativnost
P-kreativnost
H-kreativnost
Ideja je nova za posameznika
ali sistem. Primer: študent
sam odkrije argument, ki je
v literaturi že znan.
Ideja je nova za zgodovino
oziroma za relevantno
skupnost. Primer: novo
znanstveno odkritje.
Primer: BACON: zgodnji program umetne inteligence za računalniško
znanstveno odkrivanje, ki je tekom iskanja vzorcev iz podatkov o
gibanju planetov sam „odkril“ tretji Keplerjev zakon
BACON je zanimiv prav zato, ker je ponovno odkrival že znane zakone:
ni H-kreativen, a je našel kreativno rešitev.
04

10.

Presenečenje in “AI-učinek”
Ko stroj nekaj zmore, dosežek pogosto prenehamo dojemati kot
inteligenten ali kreativen.
“Ko je proces mehaniziran ali razložen, ga umaknemo s
seznama “inteligentnih” oziroma “kreativnih” dejanj.”
Marvin Minsky – eden od očetov AI
Primeri premikanja meje
“Samo algoritem”
šah in Go
generiranje slik
pisanje tekočega teksta
Ali kriterije spreminjamo
zaradi dobre teorije ali zaradi
obrambe človeške izjemnosti?
05

11.

Vrednost
Kreativna vrednost nastane v umetniških svetovih (Becker: Art Worlds),
institucijah in v interakcijah z občinstvi.
Estetska
Spoznavna
Družbena
Tržna
Ali nas delo
formalno,
afektivno ali
senzorično
nagovori?
Ali nam omogoči
videti problem,
svet ali podatke
drugače?
Ali prispeva k
razpravi,
skupnosti,
dobrobiti ali
kritiki moči?
Kdo jo
prepozna,
proda,
razstavi ali
monetizira?
Vrednost je vedno tudi vprašanje platform, dela in distribucije.
06

12.

Aidan Meller, director of the AiDa Robot Studios, said: "This
auction is an important moment
for the visual arts, where AiDa’s artwork brings focus on
artworld and societal changes, as
we grapple with the rising age of
AI.
"The artwork 'AI God' raises
questions about agency, as AI
gains more power."

13.

14.

Tri oblike kreativnosti po Boden
Kombinacijska
Nova kombinacija znanih
elementov: remiks, kolaž,
memi, žanrski hibrid.
AI primer: “astronavt na
konju v slogu baroka”.
Raziskovalna
Raziskovanje obstoječega
prostora možnosti: pravila
igre, žanra ali forme.
AI primer: AlphaGo
raziskuje prostor igre Go.
EMI (David Cope)
Transformacijska
Sprememba pravil nekega
polja: po njej lahko
mislimo nekaj, česar prej
nismo mogli.
07

15.

Kratka zgodovina vprašanja (Caterina Moruzzi Artificial
Intelligence AI
and Creativity)
Vprašanje
in kreativnosti je veliko starejše
od ChatGPT-ja.
1843
Lovelace: stroj ni
originalen
The Analytical
Engine has no
pretensions whatever
to
originate anything.
It can do whatever
we know how
to order it to
perform. It can
follow analysis; but
it has
no power of
anticipating any
analytical relations
or
truths. Its province
is to assist us in
making available
1950
1940ta in
50-ta
1960–80
2014–22
Turing: stroji
lahko presenetijo
Rojstvo AI;
Npr. McCulloch in
Pitts predlagata
matematični model
umetnega nevrona v
štiridesetih
BACON, EMI, AARON …
AlphaGo, GenAI,
ChatGPT …
Stroji se
razvijajo, če danes
niso sposobni
nečesa, ne pomeni,
da tega ne bodo
sposobni čez nekaj
let
Turingov test
As soon as any
performance has been
either mechanised
or ‘explained,’ it is
dropped, with
appropriate
qualifications, from
the list of
intelligent
performances.
And certainly, if a
process is understood
or
‘explained,’ then by
that fact one no
longer needs the
notion of creativity
in his description,
and it seems
Vmes več
obdobij
optimizma in
obdobij AI zim
(razočaranj in
ovir);
V drugem
desetletju 21.
stoletja
preboji v
zmožnostih
globokega
učenja; vzpon
LLM-jev …
08

16.

Marka O. Riedel: “The Lovelace 2.0
Test of Artificial Creativity and
Intelligence” (2014) Riedl predlaga
test kreativne umetne inteligence
kot alternativo/ dopolnitev
Turingovega testa.
Namesto da stroj ocenjujemo po tem,
ali zna v pogovoru posnemati
človeka, ga ocenjujemo po tem, ali
zna ustvariti artefakt, ki ustreza
človeško podanim ustvarjalnim
omejitvam (npr. astronavt, ki jaha
konja na Luni).

17.

AARON: umetnost kot dialog človek–stroj
Harold Cohen (umetnik, programer),
1970-ta
AARON je bil sistem pravil za samostojno
ustvarjanje risb dolgo pred današnjimi
slikovnimi modeli.
Ključna poanta
Cohen kreativnosti ni lociral samo v
programerju ali programu, ampak v dialogu med
njima.
Za danes
Predhodnik razprav o co-creativity: AI ni
zgolj čopič ali kamera, ampak sistem
predlogov in možnosti.
10

18.

19.

Od nevronskih mrež do GenAI
Novost današnjih sistemov je obseg,
dostopnost in hitrost kulturne produkcije.
globoko učenje: vzorci iz velikih
podatkovnih množic
GAN-i: generator in diskriminator
ustvarjata slike
AlphaGo: poteza, ki spremeni človeško
razumevanje igre go
ChatGPT / Midjourney / Stable
Diffusion: ustvarjanje za množično
publiko
11

20.

Primer:
Edmond de
Belamy
(kolektiv
Obvious,
2018)

21.

Primer: Edmond de Belamy
Zakaj je portret postal dogodek?
Podoba
Zgodba
Vrednost
Vizualno relativno
tradicionalen portret, ne
nujno formalno radikalen.
AI delo na dražbenem trgu:
“stroj kot umetnik” postane
medijski dogodek.
Vrednost nastane skozi
Christie’s, medije,
redkost, trg in fascinacijo
z AI.
Razlika med estetsko vrednostjo, institucionalno vrednostjo in tržno
vrednostjo.
Vprašanje avtorstva (je avtor AI, je avtor tisti, ki je ustvaril kodo,
je avtor kolektiv, ki je kodo uporabil …?
12

22.

Produkt ali proces?
Dve poti v razpravi o AI kreativnosti.
Product-first
Process-first
Ocenjujemo nastanek.
Ocenjujemo rezultat.
Je nov? Presenetljiv? Vreden?
V tej perspektivi AI
kreativen.
Je prisotna namera,
razumevanje, odgovornost,
avtentičnost? (opomba: vsak od
teh pojmov samo po sebi
kompleksen in vreden analize
ter kritične obravnave)
Tu večji skepticizem
teoretikov kreativnosti.
Nina Simone
Nina Simone AI
13

23.

Botha: ali “rešujemo” kreativnost?
Kritika antropocentričnega varovanja kreativnosti.
“Ni treba ljubosumno varovati kreativnosti kot sposobnosti,
ki pripada samo človeku.”
Botha (Creativity and AI: A Response to Boden)
Boden 1
Boden 2
Botha
Kreativnost kot
sposobnost
proizvajanja novega,
presenetljivega in
vrednega.
“Prava” kreativnost
zahteva avtonomijo,
intencionalnost,
vrednotenje, emocije,
zavest.
Ta drugi korak lahko
deluje
antropocentrično:
človek ostane edino
merilo kreativnosti.
14

24.

Soustvarjanje z AI
Človek vodi
AI predlaga
Proces kroži
namen, kontekst,
kritična presoja,
odgovornost
variacije,
kombinacije,
nepričakovane
možnosti
izbira,
popravljanje,
zavrnitev,
preoblikovanje
Vprašanje ni samo “kdo je avtor?”, ampak kako se med človekom in AI
premika aktivno delovanje, namera (agency).
15

25.

Demokratizacija ali standardizacija?
Obljuba
nižji prag vstopa v vizualno,
tekstovno in zvočno produkcijo
več ljudi lahko eksperimentira s
formami, ki so bile prej tehnično
ali finančno oddaljene
Paradoks
posamezni izdelki so lahko boljši,
kolektivna raznolikost pa manjša
isti modeli, isti podatki in isti
privzeti okusi proizvajajo podobnost
Doshi & Hauser: GenAI izboljša individualno kreativnost, vendar zmanjša
kolektivno raznolikost vsebin.
16

26.

“Mean images” (Hito Steyerl):
podatki, stereotipi, delo
Povprečje
AI podobe pogosto
zgoščajo
statistično
povprečje
obstoječih podob.
Moč
Infrastruktura
Generiranje ni
nevtralno:
reproducira kulturne
predstave,
pristranskosti in
hierarhije.
The wizard of AI
Za “magijo” stojijo
podatki,
moderiranje,
energija, delo in
platforme.
(knjige Atlas of
AI, The Alignment
problem … )
17

27.

28.

Avtorstvo, delo in pravice
Razprava o AI kreativnosti je tudi razprava o pogodbah in plačilu.
Primer WGA 2023
kdo je uporabljen kot učni
material?
kdo je podpisan kot avtor?
kdo dobi honorar, pravice?
kdo postane popravljalec
strojnega outputa?
AI ne more pisati ali prepisovati
literarnega materiala; AI-generirani
material ne sme zmanjšati pisateljskih
avtorskih pravic.
AI v kulturnih industrijah
ni le estetsko vprašanje,
ampak delavsko in pravno
vprašanje.
18

29.

Pet tez za zaključek
Kreativnost ni mistična, vendar ni samo output.
AI nas prislili, da mislimo o razliki med produktom in procesom.
Ni treba rešiti kreativnosti kot izključno človeške. (Kako
misliti odnose človek-stroj-narava v sodobnosti? –
Posthumanistični pristopi (Braidotti, Ferrando itd.)
Ključno vprašanje so pogoji ustvarjanja: delo, podatki, pravice,
platforme.
AI lahko okrepi ustvarjanje, lahko pa tudi osiromaši kolektivno
raznolikost.
20

30.

Viri in primeri za nadaljnje branje
Moruzzi, C. (2025). “Artificial Intelligence and Creativity”. Philosophy Compass.
Boden, M. A. (2004). The Creative Mind: Myths and Mechanisms.
Botha, C. F. (2022). “Creativity and AI: A Response to Boden”.
Doshi, A. R. & Hauser, O. P. (2024). “Generative AI enhances individual creativity but
reduces collective diversity”. Science Advances.
Steyerl, H. (2023). “Mean Images”. New Left Review.
21